Deželna uprava je po več letih izničenja postavke z letošnjim finančnim zakonom ponovno financirala deželni sklad za slovensko manjšino, ki ga predvideva zaščitni zakon št. 26 iz leta 2007. »Gre za majhno vsoto v višini 100.000 euro, ki pa vseeno predstavlja simbolno gesto, da je sklad potreben in upravičen« je na seji 6. stalne komisije poudaril deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je na nesprejemljivost izničene postavke že vrsto let opozarjal ob vsaki razpravi okrog finančnih dokumentov. Sredstva iz deželnega sklada za slovensko manjšino je zadnjič porazdelil odbornik Roberto Molinaro, saj se je bilo od leta 2007 do leta 2009 nabralo skoraj milijon euro neizkoriščenih sredstev. Od takrat dalje pa je nad postavko legel mrak.

Deželni svetnik Gabrovec je na seji komisije odbornika Elia De Anno opozoril, da je iz finančnega zakona nerazumljivo izpadla postavka za financiranje obeh priznanih krovnih organizacij SKGZ in SSO,  ki sta bili lani deležni prve dotacije v višini 200.000 euro, ki je nato na predlog Gabrovca in Kocijančiča s poletnim rebalansom narasla za dodatnih 100.000. Zato je Gabrovec predlagal popravek, ki naj dotacijo že takoj dvigne na začetnih lanskih 240.000. V svojem posegu je ponovno spomnil tudi na nevzdržno finančno stanje v organizacijah in ustanovah slovenske narodne skupnosti zaradi rimskih zamud z izplačilom salda lanske dotacije v višini pol tretjega milijona euro. V tem smislu je Gabrovec prisotna odbornika De Anno in Savinovo pozval, naj deželna uprava izplača obljubljene prispevke z lastnim predujmom, saj je rešitev (navidezno) izključno birokratskega zapleta v Rimu predolga. »Zlasti poklicne kulturne  ustanove pa so se medtem že krepko zadolžile pri bančnih zavodih, kar predstavlja dodatne težave in nemajhno finančno breme zaradi seštevanja pasivnih obresti« je še dejal deželni svetnik SSk.

 »Žal ostajata –vsaj za enkrat- tudi letos prazna sklada za investicije v nepremičnine slovenske manjšine in za pobude večjih razsežnosti, kot je tudi nerazumljivo izničenje prispevka tržaški univerzi za izobraževanje učnega kadra v šolah s slovenskim učnim jezikom, ki je bil lani vreden 30.000 euro in je sedaj prepuščen novim kriterijem« je še poudaril deželni svetnik Gabrovec. Razveseljiva pa je novica, da je Dežela namenila prva finančna sredstva za obnovitev tako Trgovskega doma v Gorici kot še zlasti za danes že skoraj podrtijo Narodnega doma pri Sv.Ivanu v Trstu. Zagotovila je v tem smislu odbornica Savinova že pred dnevi posredovala deželnima svetnikoma Gabrovcu in Kocijančiču, ki sta v vseh teh letih večkrat intervenirala tako v neposrednih odnosih s pristojnimi službami kot tudi z institucionalnimi instrumenti.