Pokrajinski kongres SSk Gorica

Spoštovani somišljeniki in somišljenice, cenjeni gostje, prisrčen pozdrav na 16. pokrajinskem kongresu stranek SSk za Goriško.

Ob začetku svojega poročila želim v imenu goriškega dela Slovenske skupnosti čestitati Republiki Sloveniji za 20. letnico samostojnosti, z željo, da bi se plodni odnosi s Slovenci v Italiji ohranjali in razvijali. Prav tako želimo podčrtati 150-letnico združitve Italije, v upanju, da bomo narodne skupnosti upoštevane kot resnično bogastvo, ki pripomore h ugledu države.

Tri leta so za nami. Prejšnji 15. pokrajinski kongres se je začel pod močnim vtisom preranega odhoda dr. Mirka Špacapana in uspešnega samostojnega nastopa SSk na deželnih volitvah leta 2008, kjer smo skupno dosegli 7008 glasov oziroma 1,24% ter tako izvolili Igorja Gabrovca v Deželni svet. V goriški pokrajini je SSk takrat dosegla 2,59%. Nadaljni volilni rezultati so bili prav tako spodbudni. To gre še posebej podčrtati za letošnje pokrajinske volitve, ki so naši stranki prinesle podpredsedniško mesto v pokrajinskem odboru.

Spodbudno in temeljno ostaja delo vseh izvoljenih upraviteljev in članov sekcij SSk, ki jih je več kot trideset in si dnevno prizadevajo za dobrobit celotne skupnosti. Njim in vsem tistim, ki so na raznih volilnih preizkušnjah sprejeli povabilo za kandidaturo, je stranka izredno hvaležna. Dobro se namreč zavedamo, da je danes politična opredelitev delikatna zadeva, še posebno, ko gre za opredelitev za stranko, ki zastopa slovensko narodno skupnost.

Današnji, 16. pokrajinski kongres pa je potrebno usmeriti v prihodnost. Živimo v težkih časih. Gospodarska in finančna kriza zavira zaupanje v naložbe in razvoj. Sporno moralno in etično obnašanje vidnih političnih predstavnikov še toliko bolj oddaljuje ljudi in družbo od zanimanja za politično dogajanje in tudi udejstvovanje. To pa je izredno nevarno za demokracijo.

Politika ima svojo veliko odgovornost za današnje krizno stanje. Po drugi strani pa ni druge poti, razen politične, da se iz tega izvlečemo. To nas mora že danes opremiti s prepričanjem, da se na nove čase čimprej in čimboljše pripravimo. Iz taga nismo izuzeti niti pripadniki slovenske narodne skupnosti, naša civilna družba in tudi ne naša politična organiziranost.

Slovenci, ki živimo na Goriškem, predstavljamo tisti del prebivalstva z največjo integracijo. Goriška, področje, ki se razprostira od Jadranskega morja do Brd, ima med glavnimi značilnosti obmejni pas. In to obmejnost smo znali izkoriščati in črpati priložnosti, ki so se sproti ponujale. Danes temu lahko dodamo še evropsko razsežnost, ki je prav tako priložnost, a zahteva posebno pripravo in znanje. Zaradi tega je naša skupnost pomemben element v goriškem pokrajinskem družbenem tkivu. Ne moremo se sicer ponašati s številčnostjo, razplagamo pa z zadovoljivo kakovostjo in s poznavanjem teritorija, da lahko damo uspešen vsestranski doprinos.

Uspešen doprinos pa je tudi odvisen od primernih pogojev. Med te pa spada izvajanje oziroma neizvajanje določil zaščitne zakonodaje, ki temelji na dveh državnih zakonih 482/99 in 38/01 ter na deželnem zakonu 26/07. Ne želim biti retoričen ali ponavljajoč. Vendar prav je, da se o tem govori. Nekateri deli zaščitne zakonodaje so bili izpolnjeni in to hvala tistim javnim upravam, ki že leta uvrščajo spoštovanje narodnih skupnosti med temelje njihovih programov. Veliko ostaja pa še neizpolnjenega.

Predvsem v mestu Gorica si pričakujemo, da se vendarle obrne dokončno stran. Dolgoletni zahtevi po dvojezičnih napisih na podlagi 8. in 10. člena zakona 38/01 ter vrnitev Trgovskega doma, se danes pridružujejo še druge skrbi. Zmanjšanje rajonskih svetov je za goriške Slovence velik problem. Deželni zakon žal ni upošteval evropske in državne zaščitne zakonodaje. Predlog o skrčenju števila rajonskih svetov iz deset na štiri pa je prava krivica, ki nas prizadene na področju soudeležbe pri upravljanju teritorija in na številu izvoljenih rajonskih predstavnikov. Ukinitev rajonskih svetov v Podgori, Pevmi-Oslavju-Štmavru in Štandrežu bi bila za Slovence nesprejemljiva izguba. Drugo aktualno odprto vprašanje zadeva slovenske jasli, kjer ni na vidiku posebne lestvice, kot je že ustaljena praksa v slovenskih vrtcih in osnovih šolah.

SSk je mnenja da bi lahko Gorica bolj izkoriščala priložnosti, ki jih nudi evropska zakonodaja za čezmejna območja. Prvi predpogoj temu pa je uspešno sodelovanje s sosednima občinama Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba.

Seveda smo kot stranka pozorni tudi do vseh drugih problematik, ki se tičejo gospodarstva, sociale, zdravstva, urbanistike, ipd. Vsa ta področja jih lahko uspešno razvijamo in sprotnim vprašanjam dajemo primerne odgovore, če jih je mogoče obravnavati z avtonomijo in koordinacijo. V tem smislu bi bilo črtanje Pokrajine Gorica velika izguba. Pri SSk se zavedamo, da mora država opraviti temeljno racionalizacijo državnih stroškov. Ni pa mogoče, da se zaradi tega posega po tistih ustanovah, ki ravno z vidika finančnih stroškov predstavljajo najmanjše breme. Isto velja za majhne občine, še posebno za tiste, kjer je prisotna slovenska narodna skupnost, kot je to Števerjan. Upajmo, da bo Dežela FJk v tem smislu uveljavila svojo avtonomijo in ohranila sedanjo institucionalno strukturo goriške pokrajine.

Kot sem že omenil na začetku, SSk ocenjuje, da smo Slovenci na Goriškem uspešna družbena skupina. Razpolagamo s ključnimi strukturami in uslugami, ki so nam do danes zagotovile obstoj in razvoj. Na raznih področjih dosegamo pomemne rezultate, ki niso le priznanje za nas, temveč za celotno Goriško. V tem smislu pri SSk ocenjujemo, da so javna sredstva, ki jih slovenska narodna skupnost prejema, dobro in učinkovito izkoriščena. Ob tem pa je še veliko narejenega s prostovljnim delom, kar predstavlja hrbtenico delovanja naše civilne družbe.

Naša glavna hiba pa je še vedno zgodovinska razdeljenost, ki se odraža na različnih področjih, najbolj pa še vedno v politiki. To predstavlja pravi anahronizem, glede na to, da Slovenci v veliki večini podpiramo levo sredino. SSk je v teh letih dala nekaj konkretnih pobud za premostitev tega perečega vprašanja. Žal se stanje ni spremenilo. V določenih okvirih pa se je še zaostrilo in konkretinih rešitev verjetno v bližnji prihodnosti nam ne bo uspelo dobiti. To pa pomeni, da bo težje oblikovati učinkovite razvojne smernice.

Ta razdeljenost se kaže tudi v odnosu do krovnih organizaciji SSO in SKGZ, za katere je SSk zadovoljna, da sta bili priznani s strani deželnega odbora, na podlagi 5. in 6. člena zakona 26/2007. Za vse nas bi bilo nedvomno pozitivno, ko bi lahko bili odnosi s SKGZ na enaki ravni kot jih ta krovna organizacij vzdržuje z drugimi strankami, za katere volijo Slovenci. Se pa pri tem zavedamo, da bo to težko izvedljivo iz prej navedenih razlogov.

16. pokrajinski kongres SSk za Goriško se odvija tik pred predstavitvijo kandidatur za primarne volitve leve sredine, na katerih bo določen županski kandidat za goriško občino. Volilna tekma je izrednega pomena, ker je zmaga v dometu leve sredine. Tudi zaradi vsedržavnih okvirov imamo pred sabo edinstveno priložnost. Imamo pa tudi negativno izkušnjo izpred petih let, ko smo Gorico izgubili po lastni krivdi. Tega ne smemo pozabiti. Pred nami moramo imeti končno zmago ter upoštevati vse tiste priložnosti, ki se nam ponudijo, da jo lahko dosežemo.

Tako goriška sekcija kot pokrajinsko tajništvo SSk sta temu vprašanju posvetili veliko pozornosti in sklenili, da je potrebno slišati mnenje kongresa. Odločati moramo o samostojnem nastopu ali o podpori kandidatu druge stranke. Dolgoletna izkušnja nam je pokazala, da je, za stranko kakršna je naša, pomembno imeti pragmatično startegijo, ki ji zagotavlja prisotnost tem kjer se odloča. V tem smislu je sodelovanje z Demokratsko stranko obrodilo pomembne obojestranske rezultate. Uspešna politka pa je tudi tista, ki ji uspe pridobiti nove ljudi izven strankarskih okvirov.

Kongres je pa poklican tudi, da oblikuje politične smernice za obdobje 2011-2014 in izvoli nov pokrajinski svet. To je pomemben trenutek, ki mu moramo posvetiti primerno pozornost. Ne smemo ga smatrati kot rutino. Moč Slovenske skupnosti je od vedno slonela na prepričanju, da moramo Slovenci biti v politiki resen, enakovreden in avtonomen subjekt. Zakoreninjenost stranke med ljudmi je živela iz srčnega prepričanja, da je politika eden glavnih dejavnikov za povezovanje, skupno delo in razvoj Slovencev v Italiji. V današnjih časih je to toliko bolj pomembno. Še posebno važno je, da vse to prenesemo na mlade generacije in zaradi tega smo pri SSk ponosni, da imamo dejavno mladinsko sekcijo. Mlade spodbujajmo, da se približajo političnemu delovanju in na tak način dajo svoj doprinos k boljši družbi in predvsem njihovi prihodnosti.

Ob zaključku se želim zahvaliti vsem sodelavcem iz pokrajinskega tajništva, s katerimi smo oblikovali to triletje. Bilo je zelo intenzivo, živahno, večkrat utrudljivo in tudi skrbi ni manjkalo. Bilo pa je lepo, ker so nas vse skupaj še vedno družile pristne vrednote prijateljstva, iskrenega sodelovanja in požrtvovalnosti. Hvala vsem in uspešen kongres za vse nas!

 

Gorica, 7. oktober 2011                                          Julijan Čavdek

                                                                           Pokrajinski tajnik SSk za Goriško

Deli