Slovenska narodna skupnost živi na območju tržaške, goriške in videmske pokrajine že skoraj poldrugo tisočletje in ima sveto pravico, da je aktivno soudeležena pri upravljanju zemlje, ki je njena ali tudi njena. Tako lahko povzamemo misel deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca, ki je danes popoldne interveniral v avli deželnega sveta v sklopu razprave na izjavah predsednika deželne uprave Renza Tonda. V svojem izvajanju v slovenskem jeziku je Gabrovec še najprej ošvrknil kolego Piera Camberja, ki se je – kot običajno – odločil, da otročje demonstrativno ne bo poslušal simultanega prevajanja svetovalčevega posega.

Predsednika Tonda je Gabrovec sicer pohvalil za uvodno poročilo, ki pa je tudi pokazalo na določeno šibkost in premajhen pogum. Ljudje si od nas pričakujejo, je dejal Gabrovec, da prvi damo dober zgled in še najprej oklestimo stroške za delovanje deželnega sveta, vezanih institucij in še zlasti partecipiranih podjetij. Istočasno pa je deželni svetnik Slovenske skupnosti posebej izpostavil dejstvo, da pri zmanjševanju števila članov v izvoljenih organih, kot tudi pri vsaki spremembi v številu rajonskih svetov, občin in pokrajin, njihovega obsega, meja in pristojnosti mora zakonodajalec, pa naj bo deželni ali državni, upoštevati priznano in zaščiteno narodno skupnost, ki tu živi. Gabrovec je zato v tem smislu omenil vsebine posebnega statuta, ki je bil priložen Londonskemu memorandumu in ostale mednarodne listine, začenši z Okvirno konvencijo Sveta Evrope za zaščito narodnih skupnosti, pa vse do državnega zaščitnega zakona 38/01, ki v 21. in 28. členu narekuje soudeležbo narodne skupnosti v vseh postopkih spremembe upravne ureditve ter načelo, da nivoja zaščite ni mogoče nižati.  Glede izvoljenih organov, od rajonskih svetov pa vse do parlamenta, moramo v volilne zakone vključiti klavzule o zajamčeni ali vsaj olajšani minimalni zastopanosti, je še poudaril deželni svetnik Igor Gabrovec.