S sprejetjem rebalansa, ki je neke vrste poletni finančni zakon, je tudi Deželni svet FJk zamrznil svoje zakonodajno delo do prvih tednov septembra. O rebalansu je bilo že veliko napisanega. Znano je, da je šlo za skoraj 200 milijonov vreden finančni manever, ki se je blagodejno dotaknil mnogoterih področij. Jasno je, da glede odločitev odigravajo ključno vlogo politične sile Tondove večine, ki imajo v rokah škarje in platno. Kot opozicija, ki ima bistveno različne načrte in vizije,  smo se vsekakor tako v delu v komisijah kot tudi v treh dneh zasedanja deželnega sveta pošteno potrudili, da smo v finančni zakon vnesli kar nekaj koristnih korektur.

Da se omejim na področja, ki sem jim sledil v prvi osebi, velja poudariti dodatna sredstva v višini 100.000 euro za obe krovni organizacij SKGZ in SSO. Polovico te vsote je že v osnutku zapisal sam odbornik De Anna, do podvojitve pa je prišlo na osnovi popravka, ki sva ga zagovarjala s kolegom Kocijančičem. Pričakovati je, da bo dodatnih 50.000 euro konkretno pripomoglo k zagonu novih dejavnosti zlasti na področju spodbujanja aktivnega udejstvovanja mladih in, zakaj ne, k uresničitvi stare a še kako aktualne zamisli o skupnem pravnem uradu. Ta je potreben zlasti vsem tistim posameznikom, organizacijam in tudi izvoljenim upraviteljem, ki se vsakodnevno soočajo z vprašanjem uveljavljanja narodnih pravic, ki so zapisane v mednarodnih sporazumih in v zaščitnih zakonih.  

Glede špetrske šole hočem izraziti zadovoljstvo nad potekom srečanja med predstavniki učnega osebja in staršev s pristojnim odbornikom Robertom Molinarom, ki sva ga slovenska deželna svetnika priredila prav v dneh sprejemanja rebalansa. Odbornik Molinaro, ki je bil od vsega začetka odločno na strani hitrega reševanja problema in je v tem smislu najbolj zaslužen za že evidentirana finančna sredstva, je lahko na lastne oči in ušesa spoznal navdušena prizadevanja, ki ga v ohranitev šole vlagajo starši in osebje. Izkazalo se je, če sploh smo še potrebovali dokazila, da je najšibkejši člen v vsej verigi občinska uprava v Špetru, ki se nikakor ne more rešiti spon Slovencem nenaklonjene desnice.

V rebalansu so bila zapisana sveža sredstva za Slovensko stalno gledališče in za celo serijo italijanskih in furlanskih gledaliških ustanov, ki so bile hudo prikrajšane v decembrskem finančnem zakonu. Še posebej pa sem ponosen na razplet okoli treh finančnih postavk v korist naših kmetovalcev oz. vinogradnikom. Na hudo škodo, ki jo je zlasti na Krminskem povzročila silna toča, je deželni svet odgovoril s prvo postavko 120.000 euro v korist vinskega konzorcija za vina z zaščitenim poreklom, ki bo razvil načrt za promocijo vrhunskega domačega proizvoda na nacionalnih in mednarodnih tržiščih. Finančna pomoč je gotovo le kaplja v morju nepopisne škode, ki se bo poznala v ponekod skoraj izničenem letošnjem pridelku in tudi v naslednjih letih. S tem sva se neposredno seznanila s podpredsednico goriške pokrajine Maro Černic in pokrajinskim tajnikom SSk Julijanom Čavdkom, ko sva v spremstvu krminskega župana Patata in predstavnikov stanovskih organizacij obiskali nekaj prizadetih posestev.

Uresničevanje Protokola o Proseccu, ki naj bi ponudil nove možnosti zagona kmetijstva in zlasti vinogradništvu na tržaškem Krasu, se razvija s polževo hitrostjo. To je dejstvo. Kljub temu pa smo tudi na tem področju naredili nekaj pomembnih korakov. V finančni zakon sta si utrla pot dva popravka, katerih sem bil prvi podpisnik. Gre za dodatek 20.000 euro Lokalni akcijski skupini Kras, ki ji je bila Dežela že namenila 60.000 euro za izdelavo načrta za celovit razvoj tržaškega podeželja (t.i. masterplan). Obenem je bil prav tako na moj predlog sprejet dodatek 50.000 euro (začetno sem sicer predlagal 200.000, a včasih se moramo zadovoljiti…) v sklad za obnavljanje starodavnih terasastih vinogradov nad morjem, ki ta trenutek lahko s tem računa na skupnih 850.000 euro. Ni veliko, a nekje pač treba začeti. Sredi septembra se bo razširjeno predsedstvo komisije deželnega sveta, ki je pristojna za kmetijstvo, sestalo na Krasu in na dnevnem redu bo nič manj kot priprava novega deželnega zakona, ki naj obljube, ki so zapisane v Protokol o Proseccu in zaključke, ki jih bo ponudil masterplan spravi v skupno celoto. Zakon bo sredstvo, da obljube postanejo dejanja. Predvsem pa bo zakon način, da se za uresničevanje obljub Dežela obveže z večletno finančno postavko.

Do tu nekaj utrinkov s tridnevne razprave v deželnem svetu, ki so ji mediji namenil pozornost pretežno zaradi nekaterih polemik okrog varčevalnih ukrepov za nižanje t.i. stroškov politike. O tem se vsi od Rima do Trsta zelo radi širokoustijo, v žep pa ne seže nihče. Konkretno glede tega sem že oktobra 2010 podpisal, skupaj s kolegi v skupini DS, tri zakonske dokumente ki predlagajo kar nekaj stvarnih ukrepov za nižanje stroškov za delovanje skupščinskih organov: zvišanje upokojitvene starosti svetovalcev na 65 let, zmanjšanje števila osebja političnih skupin, drastično znižanje števila deželnih svetovalcev ter omejitev možnosti imenovanja t.i. zunanjih odbornikov.

 Igor Gabrovec, deželni svetovalec SSk