Predstavitev zbornika  Naš skupni jutri je nudil priložnost za oris v posameznih objavljenih prispevkih obravnavanih vprašanj. Devinsko-nabrežinski županski kandidat Igor Gabrovec se je v svojem razmišljanju zaustavil pri pomenu političnega udejstvovanja in aktivne prisotnosti v javnih upravah. Brez slovenskih izvoljenih predstavnikov zmanjkata pozornost in občutljivost za našo specifiko.

Joži Peterlin je ocenil, da je potrebno začrtati strategijo »za naš skupni boljši jutri.« Potrebno je po njegovem ustanoviti novi forum, ki naj bo sad demokratičnih volitev vseh, ki delujejo v okviru naše narodne skupnosti.  Pavel Vidoni je menil, da bi morali Slovenci nastopati kot na športnem področju, kjer se prek združevanja dosega najboljše rezultate. Še prej bi mnogi morali sami pri sebi poiskati odgovor na vprašanje, ali je zanje pomembnejša ideologija ali pripadnost lastnemu narodu.

Martin  Brecelj je ugotavljal, da je potrebno tudi na krajevni ravni razmišljati o globalnih vprašanjih kot sta varnost in mir. Ko bi na svetovni ravni prišlo do vzpostavitve demokratičnih oblik oblasti, bi lahko rešili marsikateri problem gospodarskega, socialnega, ekološkega in demografskega značaja.

Lučka Susič je poudarila skrb za gojenje slovenskega jezika. Jeziku se mnogi približajo iz koristoljubja, potrebno pa ga je vzljubiti , saj ga le tako lahko prepričljivo posredujemo drugim, je dejala.

Anka Peterlin je spomnila, da nas zgodovina vedno znova opozarja, da je naš jutri odvisen od tega, kako se bomo mi sami zdaj in tukaj odločali in kako bomo vzgajali nove generacije.

Matia Premolin je menil, da kot manjšina nimamo strategije za našo šolo, ki jo obiskujejo učenci večinskega naroda. Tem bi morali slovenski jezik ustrezno približati. Manjšina potrebuje pri oblikovanju svoje prihodnosti drzne korake, ki jih ni. Davide Štokovac v svojem prispevku poglobljeno razmišlja o tem, kako Slovenci dojemamo čas, in gledamo v bodočnost. Kaže, da nam primanjkuje razmislekov o možnih razvojnih scenarijih. Izzivi sodobnega časa terjajo od manjšinske skupnosti, da je inkluzivna. Nik Emili ponuja bralcem svež pogled višješolca, ki se sprašuje o družbenih, okoljskih in drugih težavah sveta. Mladi lahko razmišljajo o prihodnosti samo pod pogojem, da poznajo zgodovino. Peter Močnik je poudaril, da tako kot že naši predniki, ki so znali v hudih časih znali potegniti skupaj, tudi danes naša narodna skupnost potrebuje čut za složnost, da premosti ovire in predsodke. Mitja Petaros v svojem sestavku ugotavlja, da bi morali Slovenci na številnih področjih stopiti skupaj. Ob teh so v zborniku objavljeni  še zanimivi prispevki Franca Biancuzzija, Erike Jazbar, Iva Jevnikarja, Maje Lapornik, France Padovan, Sergija Pahorja, Marka Pisanija, Janeza Povšeta, Nadie Roncelli in Ane Wedam.