Reforma krajevnih uprav v Avtonomni deželi FJK in bodočnost Slovencev

Spoštovani vsi,

v čast mi je, da lahko v svojstvu predsednika Slovenske skupnosti v hramu slovenske demokracije zastopam edino narodno stranko Slovencev v Italiji.

Vsaka narodna manjšinska skupnost je lahko uspešna le, če ima iste začetne pogoje kot večina pri izbirah na področju gospodarstva, sociale, kulture, šolstva ipd.

Ker je narodna manjšina po definiciji številčno šibka, mora biti deležna odstopanj pri kriterjih, ki urejajo omenjene začetne pogoje.

S tem se ukvarjajo mednarodne in notranje norme na področju zaščite narodnih manjšin. Italija ne more biti pri tem izjema, saj našo narodno manjšino urejajo posebna pravila, ki so nastala po drugi svetovni vojni z mednarodnimi akti, kot so Londonski sporazum iz oktobra 1954 in pravila Sveta Evrope za narodne manjšinske skupnosti ter notranji zakoni, ki gredo v leto 1999 in 2001, a niso bili do danes še v celoti uresničeni, z veliko škodo za celotno narodno skupnost, ki živi v Italiji.

Za uresničevanje zaščitnih pravil je nujno potrebno, da lahko manjšina avtonomno upravlja teritorji, na katerem živi kot avtohtona skupnost že 13 stoletji. Ta avtonomija se izraža v politiki, preko izvoljenih predstavnikov v parlamentu, v deželnem svetu ali v občinah.

Fašizem se je tega točno zavedal in je zato ukinil veliko število samostojnih občin, ki jih je naša narodna skupnost upravljala in je koncentriral oblast v rokah le nekaj županov, ki jih je takrat imenovala kar vlada.

Po drugi svetovni vojni smo Slovenci ponovno ustanovili nekaj ukinjenih občin, da smo tako pridobili avtonomijo upravljanja, ter izvolitev lastnih predstavnikov, ki sta edina dva poroka svobode in zaščite pravil, ki dajejo narodni skupnosti možnosti, da se lahko preizkusi v tem, kar uživa večinski narod, ne da bi se zaradi tega asimilirala.

Nemška in francoska narodna skupnost v Gornjem Poadižju in v Dolini Aosta točno poznata ta načela in zato skrbno čuvata svoje občine in krajevne uprave, preko katerih so dosegli zelo dobre gospodarske, družbene in kulturne uspehe.

Naša narodna skupnost je pa pri tem v slabem položaju in doživlja diskriminacije s strani večine, ki ji je razlastila ogromne površine ozemlja, na katerem Slovenci živimo, zaradi najrazličnejših struktur, pri tem pa nismo pridobili nobene primerne odškodnine. Kjer teritorji ni bil razlaščen, je pa Dežela FJK, z izgovorom evropske zakonodaje Natura 2000, postavila zelo težke omejitve za razvoj teritorja. Po več kot desetih letih pa ista uprava ni še poskrbela za pravilnike, ki bi lahko olajšali to hudo stanje. S tem politična in upravna oblast, ki sta v rokah večinskega naroda, onemogočata in preprečujeta razvoj naše narodne skupnosti, kar predstavlja diskriminacijo.

Slovenci v Italiji smo si v dani situacij pomagali s krajevnimi upravami, v katerih smo imeli izvoljene predstavnike in župane, kot na primer Gorske skupnosti, pokrajine in občine.

Dežela FJK je najprej ukinila Gorske skupnosti, a ne vseh, prvo Kraško Gorsko Skupnost, v kateri smo bili Slovenci najbolj zastopani in ki je upravljala velik del našega naselitvenega območja. Sedaj je ukinila še pokrajine, kjer imamo izvoljene svetnike in odbornike, ki tudi pomagajo upravljati in ščititi pravice naše narodne skupnosti. Nazadnje je še določila, da se morajo vse občine v deželi združiti, obvezno in brez izbire, saj bodo drugače postavljene pod komisarsko upravo in oškodovane pri denarnih sredstvih. S tem občine, v katerih smo Slovenci zastopani in kjer po mednarodnih in državnih zakonih uživamo zaščitne pravice, zgubijo avtonomijo odločanja, v korist občin, kjer smo Slovenci najmanj ali nič prisotni oziroma, kjer uživamo najmanj ali nič pravic. Dežela FJK pa ima posebno avtonomijo prav zaradi prisotnosti naše narodne skupnosti.

Reforma krajevnih uprav, ki jo je Dežela FJK pred kratkim sprejela predstavlja katastrofo za politično in upravno avtonomijo narodne skupnosti. S prisilnim združevanjem funkciji občin v eno samo zvezo, ki jo vodi večja občina, izgine avtonomija upravljanja narodne skupnosti na njenem naselitvenem ozemlju in se razvodeni njena prisotnost, saj pride do nujnega združevanja z večjimi občinami tudi zunaj območja zaščite Slovencev.

V novih upravah bo možno odstopanje od zaščitnih norm, saj deželna norma ne more dopolniti ali spremeniti državnih.

Posledica te reforme bo postopno izginotje današnjih uprav in slovenskih izvoljenih predstavnikov v njih. Župani bodo le simbolično prisotni, svetniki in odborniki postanejo odvečni, zato enostavno ne bo ljudi, ki bi na volitvah dajali le ime za nepotrebne funkcije.

Gre za usodni udarec manjšini, njenemu razvoju in obstoju, ki je speljan brezglavo in trmasto, proti vsem racionalnim razlagam in utemeljitvam, z jasno politično računico.

Trst bo v zvezi občin tržaškega ozemlja štel sam kar 15 glasov, vse ostale občine, kjer smo na Tržaškem Slovenci prisotni pa le 10, v nasprotju z logiko ustavnih pravil enakopravnosti uprav. Razvoj ozemlja kjer živi narodna skupnost in njenih pravic bosta zato odvisna od trenutne politične volje in vlade v tržaški občini. Isto se bo dogajalo v Gorici, v Tržiču, da ne govorimo o Benečji, Rezji in Kanalski dolini, ki bodo razkosane na tri ali šriri zveze, kjer občine, v katerih smo Slovenci prisotni, se bodo pomešale z večjimi občinami v furlanski nižini, kjer Slovencev sploh ni, a bodo prav te furlanske nižinske občine odločale o zvezi občin.

Take zveze se danes v evropskih državah že opuščajo, od Avstrije do Nemčije in še dlje, saj so ugotovili, da ni vedno res, da se v velikih občinah prihrani in ima boljše storitve.

S takim početjem se kršijo pravila, ki prepovedujejo spremembe krajevnih uprav in okrožji v škodo narodne skupnosti. Dežela FJK je to prebrisano speljala: ne spreminjajo se okrožja občin, le prenesejo se vse njihove funkcije na eno samo, in se s tem doseže popolnoma enak rezultat, saj bo s tem dejansko ohromljeno dvojezično poslovanje uradov občin, kjer smo Slovenci prisotni in pa avtonomno odločanje, kar krši tako Londonski sporazum, ki ga je potrdil Osimski sporazum, a tudi Konvencijo sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin ter Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, poleg italijanske ustave, zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost, posebno avtonomijo Dežele FJK ter prepoved zmanjšanja zaščite za Slovence.

Del nardone skupnosti je ideološko pogojen in zato pozdravlja reformo, ki jo je speljala vlada, ki mu je ideološko blizu. Drugi del, miselno samostojen, je velikokrat opozoril Slovenijo o hudih posledicah takega početja, a zaman, saj vlada ni o tem odločala, druge državne oblasti pa niso nič poskrbele, da bi postavile na pravilno in vidno mesto vse kritike zakonu, ki bo odvzel narodni skupnosti možnosti samostojnega razvoja in obstoja.

Ni slučaj, da je v zaščitnem zakonu za našo narodno skupnost jasno zapisano, da vse oblasti in uprave v Italiji morajo spoštovati gospodarske, družbene in kulturne prvine, ki označujejo teritorji, na katerem smo Slovenci prisotni. Z zvezo občin ne bo več varuha za to pravilo.

S tem zakonom ne bo zadoščeno hudim gospodarskim in kulturnim udarcem preteklosti in se bo odvzelo naši narodni skupnosti še zadnje orodje, ki ga ima na razpolago, da lahko zagotovi potrebno odstopanje od pravil in tako omogoči manjšini enakopraven in uspešen razvoj.

Hvala lepa za pozornost

Odv. Peter Močnik – predsednik stranke Slovenska skupnost

Ljubljana, 2. julija 2015