»V teh dneh bomo obravnavali in sprejemali nov finančni zakon – rebalans – v času, ki ga žal še vedno  označuje  huda  in  že  predolga  faza  gospodarske  stagnacije,  ki  se  zaznavno  zrcali  v  teh dokumentih,  v  naših  razpravah,  v  naših  izbirah.  Ta  zakon  zato  lahko  razumemo  in  primerno vrednotimo  le  če  ga  uokvirimo  v  čas  in  prostor,  kateremu  je  namenjen.  Pogojujejo  nas  strogi finančni  količki  vsedržavne  vladne  politike,  ki  ne  more  mimo  obveze  o  doslednem  omejevanju javnih stroškov, ki se najbolj jasno pokažejo pri hudi blokadi investicij javnih uprav v izvajanje oz.neizvajanje javnih del ter v nezmožnosti zaposlovanja mladih in strokovno opremljenih kadrov, ki bi  jih  tudi  javna  uprava  na  vseh  nivojih  krvavo  potrebovala  za  uvajanje  novega  in  energičnega zagona  v  smeri  popolne  preureditve  lastnega  delovanja  –  recimo  jim  kar  reforme,  ki  se  lahko zgodijo s čvrstimi nogami in mislimi novih ljudi. 

Pričujoči finančni zakon bolje razumemo in tudi primerno uokvirimo, če ga miselno povežemo na dva sklopa dokumentov, ki so aktualni v teh tednih: gre za programske dokumente evropskega značaja, med temi posebej poudarjam načrt za razvoj podeželja 2014-2020. V tem kontekstu ne morem, ponovno že vrsto let in nespremenjeno v prehodu iz prejšnje na novo upravo, da ne bi spomnil na obveze, ki jih je tudi naša Dežela sprejela s podpisom protokola-sporazuma o Prosecco DOC.  Gre  za  obveze  normativne  in  finančne  narave.  Glede  prvih  je  bilo  storjenih  kar  nekaj pomembnih  korakov  v  smeri  poenostavitve  prave  džungle  birokratskih  obveznosti,  ki  dušijo podjetniške ambicije tudi kmetov na Tržaškem. Glede obvez finančne narave pa danes lahko le z zaupanjem gledamo na začetek uresničevanja načrta za razvoj podeželja, kjer se z ohranitvijo in, dodajam upanje, utrditvijo kraške Lokalne akcijske skupine odpira poglavje uresničevanja »sanjske knjige« kraškega Masterplana, se pravi načrta za razvoj podeželja tržaške pokrajine, ki izpostavlja več deset milijonov možnih investicij.

Drugi dokument, ki se nekako navezuje na izbire v tem zakonu, je nedavno poročilo Računskega sodišča, ki poleg raznih priporočil vendarle zelo pozitivno ocenjuje naša prizadevanja in konkretne rezultate  na  področju  nižanja  izdatkov  za  delovanje  politično-upravnih  organov  naše  dežele, začenši z Deželnim svetom in s prejemki vseh nas.

Decembra lani smo s finančnim zakonom sprejeli tudi vrsto obvez, ki so bile zapisane v resolucijah, in  ki  jih  v  teh  dneh  v  dobri  meri  spreminjamo  v  večja  ali  manjša  konkretna  dejanja  in  jih  torej spoštujemo.  Med  temi  je  tudi  pomoč  deželnemu  čebelarstvu,  ki  tako  kot  drugje  doživlja  hudo  krizo  zaradi upadanja proizvodnje in širjenja bolezenskih ali parazitskih pojavov. Glede na pomen, ki ga ima čebelarstvo  za  ohranjanje  biološkega  ravnovesja  v  naravi,  se  moramo  v  najkrajšem  času  temu Konkretni znaki pozornosti so tudi glede promocije in podpore večjezičnosti in večkulturnosti v naši deželi, ki sta s priznanimi manjšinami temeljni steber za ohranjanje in utrjevanje naše posebnosti in torej statusa avtonomne dežele. 

Med kritičnostmi naj izpostavim le primer Jadranskega zavoda združenega sveta, ki v tem trenutku beleži  500.000  €  vreden  primanjkljaj  odnosno  z  lanskim  letom.  V  fazi  razprave  v  komisijah  je uprava hvalevredno dodala 250.000 €, brez katerih bi bil primanjkljaj še tretjino višji. Vendar se moramo  ob  tem  nujno  zamisliti  v  vlogo  in  pomen,  ki  ga  pripisujemo  pomembni  mednarodni vzgojno-izobraževalni ustanovi, ki je verjetno sami (kot dežela) nismo več v stanju vzdrževati. Pri tem  mislim  na  nujno  potreben  nov  finančni  pristop  iz  državnih  blagajn.  Zaenkrat  pa  moramo ponuditi mi prvi odgovor na polmilijonski primanjkljaj, ki bo, če ostane tak, verjetno pokopal sam devinski zavod. 

Zaključim s t.i. namenskimi postavkami. Osebno jih ne vzporejam z »belzebujem«, saj verjamem v pravico in dolžnost zakonodajalca, da z zakonsko normo ponuja hiter in neposreden odgovor na kritičnosti,  ki  so  večkrat  nepredvidljive  in  jih  ne  moremo  uokviriti  v  običajne  zakone  in  razpise, zahtevajo pa odgovore brez odlašanja. 

S  tem  sem  zaključil  svoj  poseg,  saj  bomo  posamezne  tematike  poglabljali  med  razpravo  o posameznih členih in številnih popravkih.  Voščim vsem nam umirjeno in tvorno razpravo, ki je sicer tudi že značilna v novi sestavi tega Deželnega sveta.«

Igor Gabrovec,

deželni svetnik SSk in podpredsednik Deželnega sveta 

Trst, 22. julija 2014