»V teh dneh bomo obravnavali in sprejemali nov finančni zakon – rebalans – v času, ki ga žal še vedno označuje huda in že predolga faza gospodarske stagnacije, ki se zaznavno zrcali v teh dokumentih, v naših razpravah, v naših izbirah. Ta zakon zato lahko razumemo in primerno vrednotimo le če ga uokvirimo v čas in prostor, kateremu je namenjen. Pogojujejo nas strogi finančni količki vsedržavne vladne politike, ki ne more mimo obveze o doslednem omejevanju javnih stroškov, ki se najbolj jasno pokažejo pri hudi blokadi investicij javnih uprav v izvajanje oz.neizvajanje javnih del ter v nezmožnosti zaposlovanja mladih in strokovno opremljenih kadrov, ki bi jih tudi javna uprava na vseh nivojih krvavo potrebovala za uvajanje novega in energičnega zagona v smeri popolne preureditve lastnega delovanja – recimo jim kar reforme, ki se lahko zgodijo s čvrstimi nogami in mislimi novih ljudi.
Pričujoči finančni zakon bolje razumemo in tudi primerno uokvirimo, če ga miselno povežemo na dva sklopa dokumentov, ki so aktualni v teh tednih: gre za programske dokumente evropskega značaja, med temi posebej poudarjam načrt za razvoj podeželja 2014-2020. V tem kontekstu ne morem, ponovno že vrsto let in nespremenjeno v prehodu iz prejšnje na novo upravo, da ne bi spomnil na obveze, ki jih je tudi naša Dežela sprejela s podpisom protokola-sporazuma o Prosecco DOC. Gre za obveze normativne in finančne narave. Glede prvih je bilo storjenih kar nekaj pomembnih korakov v smeri poenostavitve prave džungle birokratskih obveznosti, ki dušijo podjetniške ambicije tudi kmetov na Tržaškem. Glede obvez finančne narave pa danes lahko le z zaupanjem gledamo na začetek uresničevanja načrta za razvoj podeželja, kjer se z ohranitvijo in, dodajam upanje, utrditvijo kraške Lokalne akcijske skupine odpira poglavje uresničevanja »sanjske knjige« kraškega Masterplana, se pravi načrta za razvoj podeželja tržaške pokrajine, ki izpostavlja več deset milijonov možnih investicij.
Drugi dokument, ki se nekako navezuje na izbire v tem zakonu, je nedavno poročilo Računskega sodišča, ki poleg raznih priporočil vendarle zelo pozitivno ocenjuje naša prizadevanja in konkretne rezultate na področju nižanja izdatkov za delovanje politično-upravnih organov naše dežele, začenši z Deželnim svetom in s prejemki vseh nas.
Decembra lani smo s finančnim zakonom sprejeli tudi vrsto obvez, ki so bile zapisane v resolucijah, in ki jih v teh dneh v dobri meri spreminjamo v večja ali manjša konkretna dejanja in jih torej spoštujemo. Med temi je tudi pomoč deželnemu čebelarstvu, ki tako kot drugje doživlja hudo krizo zaradi upadanja proizvodnje in širjenja bolezenskih ali parazitskih pojavov. Glede na pomen, ki ga ima čebelarstvo za ohranjanje biološkega ravnovesja v naravi, se moramo v najkrajšem času temu Konkretni znaki pozornosti so tudi glede promocije in podpore večjezičnosti in večkulturnosti v naši deželi, ki sta s priznanimi manjšinami temeljni steber za ohranjanje in utrjevanje naše posebnosti in torej statusa avtonomne dežele.
Med kritičnostmi naj izpostavim le primer Jadranskega zavoda združenega sveta, ki v tem trenutku beleži 500.000 € vreden primanjkljaj odnosno z lanskim letom. V fazi razprave v komisijah je uprava hvalevredno dodala 250.000 €, brez katerih bi bil primanjkljaj še tretjino višji. Vendar se moramo ob tem nujno zamisliti v vlogo in pomen, ki ga pripisujemo pomembni mednarodni vzgojno-izobraževalni ustanovi, ki je verjetno sami (kot dežela) nismo več v stanju vzdrževati. Pri tem mislim na nujno potreben nov finančni pristop iz državnih blagajn. Zaenkrat pa moramo ponuditi mi prvi odgovor na polmilijonski primanjkljaj, ki bo, če ostane tak, verjetno pokopal sam devinski zavod.
Zaključim s t.i. namenskimi postavkami. Osebno jih ne vzporejam z »belzebujem«, saj verjamem v pravico in dolžnost zakonodajalca, da z zakonsko normo ponuja hiter in neposreden odgovor na kritičnosti, ki so večkrat nepredvidljive in jih ne moremo uokviriti v običajne zakone in razpise, zahtevajo pa odgovore brez odlašanja.
S tem sem zaključil svoj poseg, saj bomo posamezne tematike poglabljali med razpravo o posameznih členih in številnih popravkih. Voščim vsem nam umirjeno in tvorno razpravo, ki je sicer tudi že značilna v novi sestavi tega Deželnega sveta.«
Igor Gabrovec,
deželni svetnik SSk in podpredsednik Deželnega sveta
Trst, 22. julija 2014