Do konca julija se bodo deželni svetniki FJK ukvarjali s sprejemanjem proračunskega rebalansa, ki je letos vreden skoraj dvesto milijonov euro. Večina te vsote je že porazdeljena med obveznimi in v naprej določenimi postavkami in jih je Tondov odbor v glavnem zakoličil. »Računamo pa, da bo o približno 20 milijonih euro odločal deželni svet in v tem smislu se bo čez teden dni začelo delo v pristojnih komisijah«, sporoča deželni svetnik Igor Gabrovec.

»Že v prvem osnutku deželnega rebalansa sta zapisani dve postavki, ki neposredno zadevajo Slovence, in sicer dodatek v višini 160.000 euro Slovenskemu stalnemu gledališču in prav tako dodatek v višini 50.000 euro obema krovnima organizacijama, ki uravnoveša decembra prikrajšani prispevek za delovanje. Še vedno pa ni nobene sledi glede ponovnega finaciranja deželnega sklada za slovensko narodno skupnost, ki je nastal (in bil financiran) z deželnim zakonom leta 2007, a že nekaj let beleži čisto ničlo.«

Odprta ostajajo še številna druga poglavja. V ponedeljek 4. julija se bo ob 10. uri v prostorih deželnega sveta na pobudo deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca odvijalo srečanje (drugo na to temo) med predstavniki kmetijskih stanovskih organizacij Kmečke zveze, Zveze neposrednih obdelovalcev Coldiretti in deželnimi svetniki večine in opozicije, ki so bili izvoljeni na Tržaškem. Izhodiščna tema soočenja je t.i. »Protokol o Prošeku«, ki ga je poleg italijanskega ministrstva za kmetijstvo, kmečkih stanovskih organizacij in vinskega konzorcija siglirala tudi Dežela FJk. »Uresničevanje sporazuma je kot pričakovano zelo počasno in v znamenju vsemogočih izgovarjanj in odlašanj, kar kliče po bolj odločnem prijemu. Drugače tvegamo, da bo sporazum z vsemi obljubami in obvezami vred tonil v pozabo, tako kot se je že zgodilo za marsikatero obvezo do našega teritorija« poudarja deželni svetnik Gabrovec.

Deželni rebalans bo moral nakazati sveža sredstva za zagon gospodarskih dejavnosti (kmetijstvo, industrija, obrtništvo), brez katerih ne bo trajnih rešitev socialne stiske, ki jo še vedno in pravzaprav vse bolj občuti tudi naša dežela. »Zgovoren je podatek, da je preko štirideset tisoč družin obtičalo na pragu revščine. Če upoštevamo, da sestavljajo družino srednje po trije člani, potem je na dlani podatek, da približno deset odstotkov deželne populacije hudo občuti socialno stisko« je še izpostavil deželni svetnik Igor Gabrovec.

Trst, 2. julija 2011