V govoru predsednika republike Mattarelle na Kvirinalu, v posegih notranjega ministra Salvinija ter predsednika evropskega parlamenta Tajanija v Bazovici se prikazuje Slovence kot genocidni narod, ki naj bi se polastil italijanske zemlje s pobijanjem nedolžnih italijanskih prebivalcev Istre. Nasproti temu genocidu pa stoji genocid Židov v nacističnih taboriščih.
Gre za popolnoma izkrivljeno zgodovino naših krajev, ki ne spoštuje zaključkov slovensko-italijanske vladne komisije zgodovinarjev iz leta 2000 in ki pozablja, da že od leta 1920 v krajih, ki so bili dodeljeni kraljevini Italiji po prvi svetovni vojni, z zasedbo Ljubljane pa tudi v osrednji Slovenij, obstajajo dokumenti Mussolinija in fašističnih veljakov, ki jasno načrtujejo iztrebljenje slovenskega naroda iz te zemlje na najbolj okruten način. To je bilo uresničeno s pobijanjem, zapori, konfinacijami, zapiranjem v taborišča, kjer so umirali otroci in nedolžne žrtve, požiganjem vasi, da ne govorimo o uničenju slovenskih šol in kulture ter o zamplembi podjetji in premoženj.
Ne gre tu za skrivanje ali zanikanje ideoloških obračunavanj, kar pa ne pomeni, da gre tu za genocid Italijanov. Zgodovina se ne začne in konča maja 1945. Zato bi se moral notranji minister Salvini zavzeti za celotno poznavanje zgodovine naših krajev v italijanskih šolah, od leta 1918 dalje. Predsednik evropskega parlamenta Tajani pa bi se moral spomniti, da je Evropa kraj miru in sožitja ter ne vzklikati, da sta Istra in Dalmacija italijanski, kar pomeni destabiliziranje meja znotraj Evrope. Župana Dipiazzo pa bi veljalo vprašati, ali se misli zavzeti za to, da bi se Italija opravičila Slovencem za vse žrtve italijanske vojske in fašistične državne oblasti, od Bazovice do Gramozne jame in požganih vasi ter njihovih pobitih prebivalcev v zaledju Trsta in Gorice, da se spomnimo samo nekaterih dogodkov.
Če se glavne oblasti tako izražajo, potem naj se ne čudimo da Casapound izvaja provokacje na slovenskih šolah in sredi Trsta, saj se počutijo zaščitene s strani tistih, ki bi morali skrbeti za javni red in spoštovanje vrednot. Tako zadržanje oblasti lahko povzroči neslutene reakcije do vseh, ki so z njihove strani označeni kot pobijalci otrok in nedolžnih žrtev. Družba ne sme sloneti na strahu in sovraštvu, ki se povrhu še razpihujeta s filmi in publikacijami s sporno vsebino.
Volilne računice italijanskih vladnih oseb ne smejo biti razlog za destabiliziranje miru in sožitja na območju, kjer se je z dolgoletnimi napori doseglo spoštovanje med različnimi narodi, jeziki, kulturami in čutenji. Saj se s tem postavlja v dvom podobne izkušnje in primere po celi Evropi, kar postaja izredno nevarno za celotno strategijo miru, v duhu razdiralnih sil, ki ogrožajo mirni obstoj celotne Evrope in Sredozemlja.
Pravilno je zato, da se na zelo resen in odločen način vsi zavzamemo za to, da vse najvišje italijanske oblasti vzamejo v poštev nevarnosti takega početja in da s popolnim informiranjem posebej mladih generaciji podprejo skupne vrednote in temelje miru ter medsebojnega spoštovanja.
Peter Močnik, deželni predsednik SSk