Poraženi le v enem izmed tolikih setov, tekma pa je še dolga.

Senat je danes dopoldne prižgal prvo zeleno luč spremembi italijanske ustave, ki naj bi privedla do zmanjšanja števila parlamentarcev. Stranka Slovenska skupnost je z razpoložljivimi skromnimi političnimi sredstvi bistveno prispevala k temu, da je vprašanje zastopanosti slovenske manjšine v rimskem parlamentu odmevalo v razpravi o spremembi ustave kot glavnega temelja italijanske demokracije. Senatorka Tatjana Rojc je jasno utemeljila tudi naša stališča, ki jih lahko sintetiziramo v osnovni zahtevi, da je slovenski narodni skupnosti priznana pravica da samostojnega in suverenega izbiranja lastnih predstavnikov v rimskem parlamentu. Vedeli smo, da je bitka dejansko brezupna. Kljub temu smo v sodelovanju tudi s sogovorniki južno tirolske nemške skupnosti sooblikovali popravke, ki jih je nato vložil senator Bressa in so jih seveda podprli tudi senatorji SVP. Predlagali smo vključitev pravice do zajamčene ali vsaj olajšane zastopanosti slovenske narodne skupnosti v obeh vejah parlamenta, saj tudi zaščitni zakon omenja tako senat kot poslansko zbornico. Popravki, kot pričakovano, niso dosegli zadostne podpore in popravki za senat so bili pokopani, vključno s tremi Rojčeve, še pred posamičnim glasovanjem. Pozitiven pa je podatek, da je proti olajšanemu zastopstvu v poslanski zbornici od preko tristo senatorjev glasovalo proti manj kot sto petdeset, oseminpetdeset jih je bilo za, devetinštirideset se jih je vzdržalo. Kar pomeni, da preko ena tretjina senatorjev ni nasprotovala načelu, da imamo Slovenci pravico do ustavno določenih jamstev tudi glede izbire lastnih zastopnikov v Rimu. Od tu štartamo za nove bitke, ki jih najbrž ne bo manjkalo. Pot do dokončnega sprejetja ustavnega zakona je zelo dolga in, statistično gledano, bo težka zagledala dokončno zeleno luč. Vmes bodo evropske volitve in še marsikaj zraven.

Skupaj z zavezniki in občutljivimi sogovorniki v Rimu, ki jih vsekakor ni malo, bomo nadaljevali v prizadevanjih, da se v volilno zakonodajo zapišejo taka odstopanja, ki naj odgovarjajo vsaj 26. členu zaščitnega zakona. Ta nam priznava načelno pravico do svojih zastopnikov v obeh vejah parlamenta. Italijanska ustava nadalje priznava manjšinam pravico do posebnih oblik zaščite in torej odstopanj od splošnih pravil. Računamo na podporo Slovenije, ki je že zdavnaj zgledno zaščitila italijansko narodno skupnost vse do zajamčenega mandata v Državnem zboru. Kot slovenska narodna skupnost pa moramo nujno najti sintezo med stališči, ki so si mestoma nerazumljivo in objektivno nelogično oddaljena.

Vedeli smo, da je tekma zapletena in da igramo na nenaklonjenem igrišču. Kljub temu pa smo se odločili, da se ne umaknemo. S športno prispodobo lahko rečemo, da smo izgubili en set. Ne prvega in verjetno tudi zadnji ni. Tekma je torej še dolga.

Igor Gabrovec, deželni tajnik SSk

Trst, 7. februarja 2019

Deli