Repentabrski župan Marko Pisani se je odzval na odločitve, ki jih je v ponedeljek sprejelo deželno omizje za priseljence. Ukrepi – če jih lahko tako imenujemo – so sledeči.

Priseljence bo treba primerno porazdeliti med občinami na deželnem ozemlju, da ne bodo nekatere občine »prenaseljene« z begunci, druge pa ne bodo deležne tega »bremena«.

Notranje ministrstvo bo posredovalo občinam, ki so lani gostile priseljence, enkratni prispevek. Za občine iz Furlanije Julijske krajine je predvidenih 2,8 milijona evrov, za tržaško in repentabrsko občino 632 tisoč.

Odločeno je bilo tudi koriščenje prispevkov iz Evropskega socialnega sklada za družbeno koristna dela, pri katerih bi bili soudeleženi priseljenci.

Repentabrska občina je v tem solidarnostnem pogledu … avantgarda: sprejela je priseljence, deležna bo prispevka notranjega ministrstva, z družbeno koristnimi deli pa je izkoristila (med prvimi v vsedržavnem merilu) možnosti, ki jih ponuja Evropski solidarnostni sklad.

Župan Pisani, kako se počutite v vlogi »solidarnostno avantgardnega« prvega občana?

Najprej moram omeniti, da nismo prejeli še nobenega uradnega sporočila o prispevku, ki naj bi ga prejela naša občina za sprejem priseljencev. Prispevek je, vsekakor, v redu, a za nas sta najbolj pomembna varnost in življenje tistih, ki prebivajo na Fernetičih.

Koliko je priseljencev na Fernetičih?

Kakih sto. Približno dvajset do trideset jih je nameščenih v Domu Malala, preurejeni nekdanji kasarni finančne straže, preostali so v hotelu Transilvania ob nekdanjem mejnem prehodu. Številka se iz dneva v dan spreminja, ker nekateri odhajajo, drugi pa prihajajo.

Mnogo več od povprečja, za katerega sta se dogovorili vlada in vsedržavno združenje italijanskih občin.

Da. Vsedržavno razmerje predvideva do največ 3 priseljence na tisoč prebivalcev.

Vaša občina bi morala torej sprejeti največ po dva ali morda tri priseljence.

Tako je.

Na srečanju s tržaško prefektinjo oktobra lani je bilo napovedano, da bodo na Fernetičih sprejeli največ do 20 priseljencev, tiste, nameščene v Domu Malala.

Res je bilo tako rečeno. Odtlej, v prejšnjih mesecih, sem nič kolikokrat posegel na tržaški prefekturi, pri prefektinji, da bi se držali tistega dogovora, a vsakič prihaja do novosti. Zahtevamo, da bi zmanjšali število, a tega nam ni še uspelo doseči. Z ureditvijo Doma Malala se je stanje vsekakor izboljšalo.

V kakšnem smislu?

Ker so priseljenci bolje nameščeni. Prej so bili v bližnjem avtokampu. V teh dneh, ob mrazu, jih ni videti po zaselku, raje ostajajo v domu.

Kaj boste storili s prispevkom, nekakšno odškodnino za sprejem priseljencev?

Investirali ga bodo na Fernetičih. Za razna tam potrebna dela, na primer za ureditev ceste, občinske seveda, ki pelje iz križišča proti Colu. Prebivalce Fernetičev bomo tudi pozvali, naj iznesejo predloge za čim bolj smotrno koriščenje tistih sredstev, da bi zadostili njihovim potrebam.

Vaša občina je že vključila nekaj priseljencev v projekt za opravljanje družbeno koristnih del. Na prefekturi so se v ponedeljek odločili za širše koriščenje te možnosti.

Pomeni, da je bila naša izbira izpred poldrugega leta pravšnja in dalekovidna.

Ali boste z njo nadaljevali?

Če nam bo dana možnost, seveda. Ampak, da bo jasno: naša prva skrb gre našim občanom in njihovi varnosti.

Marjan Kemperle – Primorski dnevnik, 11.1.2017