Gabrovec in Torrenti na obisku v Pangerčevi palači v Dolini

Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec in deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti sta med poletnim premorom obiskala palačo Pangerc – Pongratz v Dolini. Predstavnika deželne uprave so med drugimi spremljali dolinski župan Sandy Klun in podžupan Goran Čuk, občinska odbornica Milena Rustia, svetnik Davide Stolli in seveda gostitelj Marko Manin, neposredni potomec Josipa Pangerca, enega izmed najpomembnejših predstavnikov znamenite rodbine.

Palača, ki se nahaja na osrednjem trgu občine Dolina je bila več stoletij v lasti tržaških škofov, v 18. stoletju pa jo je odkupila družina Pangerc. Stavba ohranja še danes glavnino svoje prvotne podobe in notranje razporeditve prostorov. Presenetljivo bogata je tudi zbirka notranje opreme, predvsem pa raznovrstnega dokumentarnega gradiva, ki se je ohranilo skozi stoletja kljub vojnim vihram, fašističnemu nasilju in zobu časa. V arhivu lahko najdemo načrte javnih in zasebnih stavb in cest, nad petsto javnih in zasebnih pisem, zbirke starinskih slovenskih, nemških, hrvaških, madžarskih in italijanskih časopisov, knjige, pesniške zbirke, notne rokopise, ustanovne akte in druge dokumente Hranilnice in posojilnice v Dolini, Občine Dolina, okrajnega šolskega sveta, dunajskega državnega zbora, istrskega deželnega zbora, dolinske srenje in številnih drugih krajevnih kmetijskih, obrtnih in gospodarskih zadrug. Ta raznolikost področij zrcali izredno plodovitost Pangerčeve rodbine na vseh področjih, saj je bil npr. sam Josip Pangerc politik, glasbenik, zborovodja, kulturni delavec, veletrgovec in oficir.

Marko Manin, kateremu gre zasluga za sedanjo urejanje rodbinskega gradiva, je gostoma kar se da izčrpno orisal zgodovino, delo in zasluge družine nato pa je beseda tekla o načrtih za ureditev in ovrednotenje te imovine. Manin je predstavnikoma Dežele izpostavil možnost ponovnega odkupa drugega dela poslopja, ki so ga bili Pangerci prisiljeni prodati leta 1930. S tem bi lahko palača zadobila ponovno svojo izvorno razsežnost, ki bi dopuščala primerno muzejsko ureditev vsega gradiva, ki po zanimivosti daleč presega občinske meje.

V ta namen deluje leta 2012 ustanovljeni Srednjeevropski inštitut za zgodovino in kulturo, ki ima med drugim zaslugo da je arhiv Pangerčeve rodbine dobil status priznane zgodovinske kulturne dediščine italijanske države.

Odbornik Torrenti je posebej pohvalil prizadevanje za ohranitev dragocene kulturno-zgodovinske dediščine, sam deželni svetnik Gabrovec pa je izrazil pričakovanje, da ovrednotenje stavbe in zbirke najde svoj prostor v okviru širšega načrta, ki naj zaobjame turistične in kulturno-etnografsko zanimive točke Trsta in podeželja, od Škedenjskega in Ricmanjskega muzeja pa vse do Kraške hiše, Ribiškega muzeja v Križu in čez.

Trst, 31. avgusta 2016