Gabrovec posegel za oživitev posebne oznake za starodavne gostilne in trgovine

Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je med današnjim zasedanjem Deželnega sveta opozoril na zamude v zvezi z dodeljevanjem posebne oznake za starodavne gostinske in trgovinske obrate, ki jo predvideva deželni zakon 29/2005. Gabrovec je v svojem uvodnem posegu spomnil, da je omenjeni zakon uvedel posebno oznako (it. Locale storico), z namenom ohranjevanja in vrednotenja zgodovinsko pomembnih trgovin in gostiln, ki so živo srce mestnih ali vaških središč naše dežele. >S svojim svetniškim vprašanjem sem opozoril, da po prvotnih popisovanjih lokalov in posledični podelitvi zaslužene oznake opažam, da je bila priložnost dejansko opuščena. Nekatere Občine iz leta v leto zbirajo nove kandidate, te prošnje pa bi morala naposled ocenjevati Dežela. V pristojnem uradu se s tem že nekaj let ne ukvarjajo več. Menim, da je ta oznaka še aktualna in da lahko predstavlja dober instrument za oživitev in promocijo mestnih središč, ki težko kljubujejo gospodarski krizi” je povedal Gabrovec.
Pristojni odbornik Bolzonello je v svojem odgovoru obnovil značilnosti, ki jih morajo imeti trgovine in gostilne, ki zaprosijo za zgodovinsko oznako, pri tem pa dodal, da se je prva leta prijavljalo veliko gospodarstvenih dejavnosti, nakar je število zainteresiranih kandidatov močno upadlo. Odbornik je obrazložil, da mora deželna uprava pregledati in oceniti prošnje s pomočjo strokovnjakov in izvedencev, zato se je v luči varčevanja upravnih stroškov odločila, da počaka dokler se ne bo nabralo zajetnejše število prošenj. Odbornik je na Gabrovčevo spodbudo dejal, da je v tem trenutku vsekakor nabranih že dovolj prošenj in da bodo torej pristojni uradi kmalu pričeli z obravnavo dokumentacije in posodobitvijo seznama. Bolzonello, ki je ob gospodarstvu pristojen tudi za turizem, se je strinjal z Gabrovčevim izvajanjem, da si je oznaka starodavnih trgovin in gostiln pridobila široko razpoznavnost in odobravanje gospodarstvenikov ter da je v tem smislu pomemben del mozaika turistične politike Dežele. Tega pa se morajo zavedati tudi lastniki, od katerih si pričakujemo aktivno soudeležbo pri vrednotenju arhitektonskega, umetniškega in gospodarskega bogastva starodavnih trgovskih in gostinskih obratov.

Trst, 6. junija 2016

Deli