Deželni svet FJk je sinoči s končnim glasovanjem sprejel finančni zakon in povezane programsko-proračunske dokumente za prihodnje leto in triletje 2016-2018, ki tudi slovenski narodni skupnosti prinaša pomembne odgovore na vselej številna odprta vprašanja. »Višina dotacij iz zaščitnega zakona za primarne organizacije in ustanove slovenske manjšine ter sklad za delovanje manjših društev ostajajo na lanskem nivoju. Finančno gledano pa je gotovo najpomembnejša izredna postavka v višini 440.000 evro Športnemu združenju Bor za izvedbo nujnih in neodložljiv vzdrževalnih del na Stadionu 1. maja v Trstu. Gre za svež denar iz deželnih blagajn, ki torej ne posega v redne finančne dotacije iz zaščitnega zakona. S tem prispevkom, ki je sad usklajenega dogovarjanja med obema slovenskima deželnima svetnikoma, pristojnim odbornikom, krovnima organizacijama in združenjem športnih društev ter, seveda, samega Bora postavljamo nove temelje zamisli o sodobnem slovenskem središču v Trstu.  Stadion se v tem smislu vključuje v načrtovano povezavo s potrebami slovenskih višjih srednji šol in torej naše mladine, športnega gibanja ter družbeno-kulturne ponudbe, ki se bo razvila v načrtovani obnovitvi nekdanjega svetoivanskega Narodnega doma« poudarja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Slovenski svetnik izpostavlja tudi pomen nekaterih manjših novih finančnih postavk, kot so povišek dotacije obema krovnima organizacijama, potrjen prispevek Kraškemu pustu kot tudi obnovljena manjša dotacija za delovanje Koordinacijskega odbora za skupno lastnino v FJk (z Agrarno skupnostjo povezuje naše juse in srenje), kar jim vrača dostojanstvo in navsezadnje tudi politično priznanje, ki jim je bilo pred leti krivično odvzeto. »V finančni zakon smo z dogovoru s pristojno odbornico Panaritijevo izrecno zapisali, da ponudba tečajev poklicnega izobraževanja v slovenskem jeziku uživa pri načrtovanju in posledično pri dodeljevanju deželnih prispevkov pravico do odstopanja od strogih parametrov tudi glede števila učencev-slušateljev« je še izpostavil Gabrovec. V finančni zakon je vključena tudi ustanovitev osrednjega deželnega urada za slovenski jezik, tako kot izhaja iz predloga Paritetnega odbora in bo kot tak v funkciji uvajanja dosledne vidne dvojezičnosti, spoštovanja pravice do sporazumevanja v slovenščini z javnimi oblastmi ter v oporo delovanju političnih in upravnih organov na območju 32 zaščitenih občin.

Deželni odbor je osvojil na predlog deželnega svetnika SSk Igorja  Gabrovca tri resolucije, ki neposredno zadevajo slovensko manjšino. Prva deželni upravi polaga na srce vprašanje ovrednotenja zapuščine pokojnega odvetnika Jožeta Škerka, ki je Deželi FJk namenil ugledno rezidenco v Bajti pri Trnovci z namenom, da nastane študijsko, raziskovalno in razvojno središče o Krasu. Z drugo se deželna uprava obvezuje, da bo pri načrtovanju in reorganizaciji zdravstvenih storitev izrecno upoštevala potrebo po utrditvi Slovenske socio-psiho-pedagoške službe, da bo zagotovila njeno upravno avtonomijo in zlasti še razširitev njenega delovanja na goriško in videmsko pokrajino. S tretjo resolucijo, ti dve je podpisal tudi svetnik Ukmar, je Gabrovec v dogovoru z odbornikom za kmetijstvo Shaurlijem obnovil obveze, ki jih je Dežela sprejela s podpisom sporazuma o Prosekarju. Resolucija nalaga Deželi v najkrajšem času sklic omizja, ki naj pregleda in posodobi dokument, ki še zdaleč ni izčrpal velikih pričakovanj na teritoriju. »V deželnem finančnem zakonu je še cela vrsta manjših in koristnih postavk, od sklada za boj proti tujerodnim invazivnim rastlinam pa vse do prispevka za delovanje čebelarskega laboratorija in 400.000 euro vredne postavke za ureditev promocijskega centra goriških Brd v Krminu« zaključuje deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je izredno zadovoljen tako s splošnimi dosežki v finančnem zakonu kot tudi s pozitivno klimo usklajevanja in sodelovanja s kolegom Ukmarjem in ostalimi člani deželnega sveta.

Trst, 18. decembra 2015