Afera ob glasovanju ustanovnih aktov in statutov snujočih se medobčinskih zvez je zgovorno obelodanila vse šibkosti in nedorečenosti deželne reforme krajevnih uprav, na katere je stranka Slovenska skupnost opozarjala od vsega začetka in na vseh nivojih. O tem in o predlogih glede tržaške metropolitanske občine je na svoji zadnji seji poglobljeno razpravljalo deželno tajništvo SSk, na katerem sta glavni uvodni poročili imela oba strankina pokrajinska tajnika Julijan Čavdek in Marko Pisani. V razpravi, ki je sledila je bilo še posebej poudarjeno, da je slovenska stranka preko svojega zastopnika v deželnem svetu Igorja Gabrovca že v postopku sprejemanja deželne reforme jasno zahtevala vsaj za dvojezične občine oz. zaščiteno naselitveno območje Slovencev v Italiji popolno odstopanje od zakonsko zastavljenih parametrov in obvez. Konkretno bi to omogočilo snovanje smotrnih povezav med Občinami, ki so si podobne in, kar zadeva slovensko manjšino, delijo sličen način dvojezičnega politično-upravnega poslovanja in torej tudi upravljanja z javnimi storitvami. Žal glede tega ni bilo pričakovanega posluha, kar se sedaj odraža tudi v odnosih na teritoriju.

Razprava ob zmedenih predlogih ustanovitve tržaške metropolitanske občine, ki bi v enem zamahu pometla z upravno avtonomijo vseh ostalih, je zato v luči dogajanja skoraj groteskna. Na Tržaškem so župani z veliko mero potrpežljivosti in odgovornosti dosegli skupen jezik pri snovanju predloga statuta nove medobčinske zveze, kar pa očitno ni uspelo preseči nasprotovanja do osnovnih načel reforme, ki dejansko zmanjšuje težo manjših občin v odnosu z večjimi in drastično omejuje vlogo ter pristojnosti občinskih svetov. V tej luči izpade toliko bolj utemeljena zahteva županov štirih kraških občin na Tržaškem, ki so bili deželni upravi predlagali ustanovitev medobčinske zveze brez mesta Trst.  Žal so naleteli na gluha ušesa. Kritično je na Goriškem in še veliko slabše v videmski pokrajini, kjer o priznanju in dostojanstvu slovenske manjšine skoraj ni sledi.

Slovenska skupnost je mnenja, da nastalega zapleta ni mogoče reševati z imenovanjem vojske komisarjev, ki naj občinskim svetom vsilijo že odklonjene rešitve, saj bi vse to odprlo težko zaceljive politične rane. Deželno tajništvo SSk bo zato političnim parterjem levosredinske koalicije na deželni ravni znova izpostavilo znane in še vedno aktualne zahteve, ki naj pripomorejo k preseganju politično-upravnega kolapsa reforme. V tem smislu bo slovenska stranka SSk tudi znova povabila za skupno mizo vse slovenske izvoljene predstavnike v občinskih svetih, da skupaj razmislimo o možnih korakih, ki naj potrebo po spremembah in racionalizaciji politično-upravnega stroja uskladijo s potrebami po zaščiti pravic in dostojanstva slovenske manjšine od Milj do Trbiža.

Trst-Gorica-Videm, 1. oktobra 2015