Predstavniki in izvoljeni upravitelji SSk na Goriškem so v teh poletnih dneh aktivno sodelovali pri pisanju statutov novih medobčinskih teritorialnih združenj za Goriško in Tržiško, ki jih predvideva deželni zakon 26/2014. Pokrajinski tajnik in sovodenjski občinski svetnik Julijan Čavdek, števerjanska županja Franca Padovan ter občinski svetnik v Doberdobu Marko Jarc so v sodelovanju z županoma Alenko Florenin in Fabiom Vizintinom predlagali vrsto dopolnil in popravkov h osnutku statutov dveh medobčinskih združenj. Slovenska skupnost ocenjuje, da so za statut, ki zadeva goriško medobčinsko združenje, bili sprejeta pomembna dopolnila, ki zadevajo vlogo ter predstavništvo Slovencev in izvajanje določil zaščitnega zakona 38/01. SSk pa ostaja še vedno kritična do deželnega zakona 26/2014 za reformo krajevnih uprav, ki grobo posega v upravno avtonomijo slovenske manjšine in postavlja v težak položaj slovenske občine v goriški, tržaški in videmski pokrajini. Goriško vodstvo SSk pa je v teh dneh, ko naj bi bila sprejeta dokončna osnutka statuta in ustanovitvene listine za goriško medobčinsko zvezo, zelo zaskrbljena zaradi vprašanja naziva zveze, ki naj bi bilo samo v italijanski verziji in ne dvojezično oziroma trojezično. Vsem nam je jasno, da predstavlja naziv medobčinske zveze bistven element, ki označuje specifiko teritorija, njegovih prebivalcev, kulture, zgodovine in tradicije. Prav zaradi tega in zaradi nastavljenega dela bi bil enojezičen naziv napaka in neskladje s tem, kar je napisano v določilih zadnjega osnutka statuta in tudi samega deželnega zakona 26/2014. Na tej točki pa se mora tudi zediniti vsa manjšina in v tem smislu je pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek obvestil tudi obe krovni organizaciji SSO in SKGZ. O zadnjem osnutku statuta dveh goriških medobčinskih zvez in še posebno o vprašanju naziva bo v ponedeljek poglobljeno razpravljajo goriško pokrajinsko tajništvo SSk. Časovni roki, ki jih je določilo pristojno deželno odborništvo so namreč zelo tesni (popolnoma nerazumljivo je, da se te stvari dogajajo meseca avgusta). SSk je v teh dneh tudi poglobila vprašanje premestitve poštnega urada v Štandrežu. Občinski svetnik SSk Božidar Tabaj je namreč s tem v zvezi naslovil na župana Ettoreja Romolija vprašanje. Goriški župan pa je Tabaju kot odgovor posredoval pismo goriškega ravnatelja poštne uprave, kjer je povedano, da je do premestitve prišlo zaradi nezmožnosti dogovora med lastnikom in poštno upravo. V čem je ta nezmožnost pa ni pojasnjeno. Goriški občinski svetniki Božidar Tabaj, Marilka Koršič in Walter Bandelj ugotavljajo: da je Deželno upravno sodišče razveljavilo sklepe o zaprtju poštnih uradov v zaselkih zaradi ekonomskih razlogov in če prihaja do premestitve poštnega urada iz Štandreža v Sv. Ano zaradi cene najemnine je to zakonsko sporno; ne razume se zakaj poštna uprava ni poiskala drugih lokacij v Štandrežu; z odhodom iz Štandreža ostajajo vsi trije slovenski zaselki Podgora, Pevma-Oslavje-Štmaver in Štandrež brez poštnega urada. V tem smislu bodo trije goriški občinski svetniki SSk posredovali goriškemu županu Romoliju in ravnatelju poštne uprave pismeno zahtevo po pojasnilh, v kateri bodo dodali tudi vprašanje o izvajanju 10. člena zaščitnega zakona 38/01. Gorica, 8. avgust 2015