Izvolitev Slovenca v Parlament vse težja

Vladni odlok o volilnih okrožjih le potrjuje že iznešene kritike stranke SSk. Prisotnost slovenskega predstavnika v poslanski zbornici bo očitno še naprej odvisna izključno od dobre volje velikih državnih strank.  Z drugimi besedami rečeno, bomo Slovenci imeli svojega predstavnika v državni  zbornici  v kolikor  bodo  rimski  vrhovi  stranke  (npr.  danes  Demokratske  stranke)  postavili slovenskega kandidata na prvo mesto liste v vzhodnem okrožju FJk in mu s tem zagotovili izvolitev. V drugačnem primeru, bi glede na omejeno število izvoljenih iz naše dežele, slovenski kandidat potreboval toliko preferenc, da bi bila njegova izvolitev dejansko neuresničljiva. Državni volilni zakon in posledično z njim  volilno  okrožje  dežele  FJk  torej  nimata  nikakršnega  konkretnega  učinka  za  olajšano izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini, kot to določa zaščitni zakon.  »Gre  za  pravo sramoto,  –  ostro  komentira  deželni  svetnik  in  tajnik  stranke  SSk  Igor  Gabrovec  – zato pravim, da je to volilno okrožje kot figov list, ki skriva neustrezen in pomanjkljiv zakon, saj ne odgovarja potrebam  slovenske  manjšine  in  zagotavljanju  njenega  zastopstva  v  parlamentu. Določilo  iz  zaščitnega zakona o olajšani izvolitvi v senat in poslansko zbornico torej ostaja neizpolnjeno.«  Naj še spomnim, – nadaljuje Gabrovec – da je Slovenska skupnost od vsega začetka obravnave novega volilnega zakona predlagala, v sodelovanju s senatorjem južnotirolske ljudske stranke Karlom Zellerjem, dopolnilo, ki je ustavno neoporečno. Slednje je določalo 20% vstopni prag izključno na območju t.i. vidne dvojezičnosti in torej temu prikrojeno volilno okrožje. Tu bi bila izvolitev slovenskega predstavnika bolj dosegljiva. Popravek je propadel, ker ga nista podprli ne vlada ne vladna večina. Zellerjevo dopolnilo ni predvidevalo zajamčenega zastopstva ali preštevanja manjšine, temveč bi le uvajalo preprosto možnost konkuriranja. Vsaka zdrava pamet namreč zlahka uvidi, da je 20% prag na deželni ravni, ki ga veljavna zakonodaja predvideva za liste priznanih jezikovnih manjšin, za slovensko narodno skupnost nedosegljiv in  torej  neuporaben.  Rezultat  vsega  je,  da  smo  znova  prepuščeni  milosti  in  nemilosti  vsedržavnih italijanskih strank.
 
Tiskovni urad SSk 
Deli