»V sklopu reforme Sveta krajevnih avtonomij CAL je Deželni svet FJk danes dopoldne sprejel tudi vrsto popravkov k reformi krajevnih uprav, ki jih razumem kot prvi znak dobre volje in delno tudi kot priznanje, da deželni reformni zakon ni monolitna enota, temveč ga lahko spreminjamo in dejansko tudi prilagajmo na specifične potrebe in zahteve prav tako posebnih teritorijev in družbenih stvarnosti. Prvi znak tega je  revidirana časovnica, ki občinskim upravam priznava več časa za usklajevanje pristojnosti in storitev ter posledično vzajemno povezovanje« je po sprejetju novega deželnega zakona komentiral deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. »V avli deželnega sveta sem znova zagovarjal potrebe 32. občin od Milj do Trbiža, v katerih je priznana in zaščitena slovenska narodna skupnost. Reorganizacija politično-upravnega življenja posebnega obmejnega prostora, ki je večjezično, mestoma sestavljeno iz dosledno dvojezičnih uprav, zahteva poseben pristop in dejanska odstopanja od kriterijev, ki so se bili zapisali v zakon. V tem smislu je pomenljiv popravek, ki sem ga prepričano podprl, ki upošteva geografsko posebnost Kanalske doline in ji spričo tega priznava pravico do odstopanja od doslej priznanih kriterijev pri nastavitvi Unije občin: po novem bo lahko nastala dodatna Unija oz. bo prišlo do podvojitve gornje vzhodne Furlanije. Tako odgovarjamo na zahteve tamkajšnjih uprav, ki so svojo zahtevo utemeljevale tudi s jezikovno in kulturno raznolikostjo območja na Trbiškem. Zame je to pomemben precedens, da lahko tudi v naslednjih fazah uresničevanja reforme stvarno upoštevamo še ostale posebnosti, denimo že iznesene zahteve majhnih občin na Tržaškem in na Goriškem, ki jih opredeljuje koncentrirana prisotnost slovenske narodne skupnosti. Podobna odstopanja lahko, z zvrhano mero politične iznajdljivosti, poskusimo uresničiti tudi v Benečiji« nadaljuje Gabrovec, ki v majhnih dosežkih vendarle vidi korak naprej k novim izboljšavam. V tem smislu gre razumeti tudi popravek, ki ga je Deželni svet soglasno sprejel na predlog svetnika Gabrovca, da se pri ustanavljanju Okrajev (it. subambiti) upošteva trideset odstotno odstopanje pri številu prebivalstva, ki naj velja za povezovanje občin iz zaščitenega območja. V praksi lahko to izkoristijo tudi na Goriškem, kjer bi lahko v sklopu Unije z mestom Gorica nastal Okraj, ki ga lahko sestavljata le dve občini za skupnih nekaj čez dva tisoč prebivalcev. »Z drugimi besedami je na papirju omogočen Okraj, ki ga sestavljata Sovodnje in Števerjan, če se seveda slednji za to odločita« z zadovoljstvom ugotavlja deželni svetnik Gabrovec. Na njegovo zahtevo se v pristojno komisijo deželnega sveta vrača razprava o sami vlogi po zakonu predvidenih Okrajev, ki jih gre po Gabrovčevem mnenju osmisliti s priznanjem večjih pristojnosti in avtonomije znotraj začrtanih Unij. »Korigiranje reforme in njeno usklajevanje z zapletenimi posebnostmi različnih teritorijev je naporno, vendar resnično upam, da bo s potrpežljivostjo in modrostjo možno doseči vsaj del izboljšav, ki sem jih, večkrat neuspešno, zahteval vse od začetka njenega obravnavanja. Moj pogled ostaja še vedno zaskrbljeno kritičen, vendar sprejemam tudi izziv, da vztrajam s predlaganjem in zagovarjanjem vsake može politične rešitve in torej izboljšave« zaključuje deželni svetnik SSk in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec.