V sredo 26. novembra je Deželni svet Furlanije Julijske krajine izglasoval nov zakon o preustroju krajevnih uprav. Stranka Slovenska skupnost je s svojim deželnim svetnikom od vsega začetka podrobno sledila nastanku in razvoju tega novega zakona. Že od prvih osnutkov, ki smo jih imeli pred poletjem je Slovenska skupnost jasno in odločno izrazila stališče, s katerim je opozarjala, da združevanje Občin v nove enote neizogibno trešči v specifiko obmejnega pasu naše dežele, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska manjšina. Posegi predstavnikov stranke so glasno opozarjali, da nas ščitijo državni zakoni in tudi mednarodni sporazumi, evropske konvencije in sama ustava. Na tej podlagi, so se občine, ki so vključene v območje izvajanja zaščitnega zakona razvile v posebne oblike upravljanja s povsem svojimi specifikami. Njihova naloga je odgovarjati potrebam manjšine in njihov cilj mora biti ščititi, ohranjati in razvijati upravno avtonomijo narodno-jezikovne skupnosti. S prisilnim združevanjem izgine avtonomija upravljanja manjšine na njenem naselitvenem ozemlju in se razvodeni njena prisotnost, saj pride do nujnega združevanja tudi z večjimi občinami izven območja zaščite.

Deželno vodstvo stranke se je po poletnem premoru tudi srečalo s pristojnim odbornikom Panontinom in mu posredovalo globoko zaskrbljenost in razočaranje, da v tako pomembnem zakonskem besedilu ni niti omembe o prisotnosti slovenske manjšine. V odkritem pogovoru z voditelji stranke in izvoljenimi predstavniki naše stranke, med katerimi sta bila tudi župana občin Števerjan in Repentabor, si je odbornik zabeležil nekatere kritičnosti a tudi jasno izpostavil, da deželna vlada ne bo odstopala od osnovnega skeleta zakonskega predloga. Slovenska skupnost je bila predlagala in vztrajala na predlogu, da bi za Občine, ki so vključene v območje zaščite po zakonu 38/2001, ohranili možnost upravljanja storitev s konvencijami, ki jih predvideva državna zakonodaja, in jim s tem priznali svobodo odločanja in torej pravico in dostojanstvo, da se ohranijo kot aktiven in suveren subjekt razvoja v prostoru.

Med obravnavo zakona v pristojni komisiji, je večina na Gabrovčev predlog sprejela določilo, da občinam z zaščitenega območja pri »risanju« občinskih združenj izrecno priznava možnost odstopanja od dveh osnovnih kriterijev. Se pravi od ozemeljske kontinuitete in od številčnih parametrov glede obsega prebivalstva, kar nudi bistveno večji manevrski prostor za sklepanje »Slovencem prijaznejših občinskih navez.« Poleg tega je bil sprejet popravek, ki ga je predložil sam odbornik Panontin, ki nastajajoča združenja občin obvezuje, da prevzemajo vse obveze zaščitnega zakona, ki urejajo vidno dvojezičnost in pravico do uporabe slovenskega jezika v javni upravi.

Ko se je zakonski predlog dokončno preselil v zbornico pa je ostala vse do zadnjega aktualna zahteva, da se lahko naše občine svobodno odločijo, ali naj sploh pristopijo k unijam, ne da bi bile zaradi tega prikrajšane na finančnih dotacijah ali doživljale kakršnokoli obliko oškodovanja. To zahtevo je deželni svetnik Gabrovec ponovno formaliziral z amandmajem k 54. členu zakona. V svojem posegu je Gabrovec ponovil, da mednarodne pogodbe in evropski dokumenti o varstvu narodnih manjšin morajo biti zadosten in dovolj prepričljiv razlog, zaradi katerega lahko 32 dvojezičnim občinam od Milj do Trbiža priznamo pravico, da odločajo, če sploh pristopiti k Unijam. Proti taki rešitvi se je jasno opredelil slovenski deželni svetnik Stefano Ukmar, ki je Sloveniji tudi očital, da naj bi prva kršila mednarodne sporazume. Vsi svetniki iz vrst opozicije so bili odsotni, saj so bili zapustili sejo že pred tem zaradi polemike, ki je nastala ob proceduralnem zapletu v zvezi s finančnim kritjem zakona. Potem, ko je večina z 18 glasovi proti zavrnila omenjeni amandma, se deželni svetnik SSk ni več udeleževal glasovanj, vključno z zadnjim, ki je zaobjemalo zakon v celoti. Tako zadržanje je bil napovedal v svojih posegih in posledično se je tega tudi držal.

Slovenska stranka je prepričana, da bo posledica te reforme postopno izginotje današnjih uprav in manjšinskih izvoljenih predstavnikov v njih. Župani bodo imeli vse manj pristojnosti, popolnoma nepotrebne pa bodo postale vloge občinskih svetnikov in odbornikov. Za SSk je bilo nastajanje zakona speljano trmasto in v nasprotju s temeljnimi  pravicami narodne manjšine, na katere je poleg stranke opozoril tudi paritetni odbor in sama Republika Slovenija. Po mnenju Slovenske skupnosti novi deželni zakon krši 7. člen posebnega Statuta priloženega Londonskemu sporazumu, ki ga je potrdil 8. člen Osimskega sporazuma, ter 16. člen Konvencije sveta Evrope o varstvu manjšin, 14. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, poleg 6. člena ustave, 28. člena zakona 38/2001 ter osnovni razlog za posebno avtonomijo Dežele FJK po ustavnem zakonu 1/1963. Tvega se tudi nespoštovanje zakona 38/2001 saj ni nobene gotovosti, ali bo lahko deželni zakon nadgradil državnega o zaščiti slovenske manjšine, saj na tem področju ohranja država izključno pristojnost. S tem pa, da zakon daje v možni tržaški uniji Trstu 15 glasov, vsem ostalim občinam skupaj pa samo 10, krši tudi razmerje, ki ga je ustavno sodišče zakoličilo, ko je razveljavilo prejšnji volilni sistem za tržaško pokrajino.

Slovenska skupnost bo nadaljevala s prizadevanji, da se deželna reforma uskladi s pravicami manjšine in bo zato posegla pri vseh pristojnih forumih in oblasteh.

V prihodnjih dneh pa bo SSk dala pobudo za niz srečanj z izvoljenimi javnimi upravitelji na teritoriju, da skupaj ocenimo nastalo stanje in zlasti še nakažemo možne skupne nadaljnje korake. Še posebej nas pri vsej tej zgodbi zaskrblja zadržanje slovenske komponente Demokratske stranke, ki je z izjavami svojega najvišjega predstavnika v deželni zbornici postavila pod vprašaj celo veljavo mednarodnih sporazumov, na katerih je doslej temeljila zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj o tem misli Republika Slovenija.

Deželno tajništvo Slovenske skupnosti

Trst, 29. novembra 2014