Danes dopoldne je pristojna deželna komisija prižgala prvo zeleno luč deželnemu zakonskemu osnutku o krajevnih upravah, ki se z razliko od začetnega osnutka razlikuje zaradi nekaterih pomembnih izboljšav tudi na področju spoštovanja določil zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost. Na moj predlog je komisija sprejela določilo, da dvaintridesetim občinam z zaščitenega območja od Milj do Trbiža pri ‘risanju’ Občinskih združenj izrecno priznava možnost odstopanja od dveh osnovnih kriterijev, se pravi ozemeljske kontinuitete in številčnih parametrov glede obsega prebivalstva, kar nudi bistveno večji manevrski prostor za sklepanje ‘Slovencem prijaznih’ občinskih navez. Prav tako je bil sprejet popravek, ki ga je formalno predložil odbornik Panontin, ki nastajajoča Združenja občin obvezuje, da prevzemajo vse obveze iz 8., 9., 10. in 21. člena zaščitnega zakona, ki med drugim urejajo vidno dvojezičnost in pravico do uporabe slovenskega jezika v javni upravi.

Na seji komisije sem izrecno izpostavil še dve odprti vprašanji, ki pa sta nadvse pomembni in od razpleta le teh bo odvisno tudi moje zadržanje pri končnem glasovanju v avli. Kolegom večine in opozicije sem že prejšnji petek v Vidmu predočil potrebo, da se dvaintridesetim ‘zaščitenim’ občinam priznana pravica, da se same odločijo za najbolj primerno, smotrno in učinkovito obliko povezovanja storitev in drugih upravno-političnih postopkov. Zahteval sem, da se lahko naše občine svobodno odločijo, ali naj sploh pristopijo k Unijam, ne da bi bile zaradi tega prikrajšane na finančnih dotacijah ali doživljale kakršnokoli obliko oškodovanja. Mislim, da je to edina oblika, ki našim izvoljenim občinskim upraviteljem in skupnostim, ki jih izražajo, prizna pravico in dostojanstvo, da se ohranijo kot aktiven in suveren subjekt razvoja v prostoru. Zadeva je še posebej žgoča na Tržaškem, kjer je ponovno na pohodu zamisel o institucionalni tvorbi, ki zelo spominja na večkrat že odklonjeno metropolitansko oz. mestno občino Trst. O tem se bomo pogovarjali takrat, ko bo na mizi tudi stvaren predlog. Jasno pa je, da na vsak predlog gledam še najprej z očmi majhnih okoliških občin, ki lahko pri povezovanju z znatno večjim partnerjem zlahka potegnejo krajši konec.

Do plenarnega zasedanja Deželnega sveta od 24. do 26. novembra moramo zato napeti vse sile, da se nov izhodiščni tekst še dodatno izboljša v smeri, ki sem jo zgoraj nakazal. Nadaljevati moramo soočenja med javnimi upravitelji in političnimi skupinami. Jutri bo o tem razpravljal Paritetni odbor in pomembno vlogo lahko odigra Slovenija, zlasti še glede zagovarjanja mednarodno pravnih argumentov, na katerih sloni tudi sam zaščitni zakon. S skupnimi močmi lahko zmoremo še nekaj skupnih korakov v smer zaščite potreb in pričakovanj tudi naših ljudi na teritoriju.