Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost je svojo zadnjo sejo posvetilo poglobljenemu obravnavanju vprašanja načrtovanega plinskega terminala pri Moščenicah. Slovenska skupnost razume in deli zaskrbljenost, ki so jo prvi in glasno izrazili zlasti neposredno soudeleženi domačini iz vasi devinsko-nabrežinske občine, saj naj bi terminal podjetja »Smart Gas« zrasel le lučaj stran od Štivana, pa čeprav administrativno na območju tržiške občine. Slovenska skupnost podpira ugovore, ki so jih pripravili Tržaški pokrajinski svet, Odbor domačinov in Agrarna skupnost. Pričakovati je, da se bodo tem dodali še dokumenti ostalih javnih uprav in zainteresiranih združenj.

Načrt za plinski terminal je še v povojih, vendar je prav sedaj bistvenega pomena, da so izpostavljene vse kritičnosti in torej zahteve po dopolnitvi načrtov, spremnih študij in ostale predvidene dokumentacije. Potrebno je, da je prebivalstvo formalno in podrobno informirano ter soudeleženo v vseh postopkih sprejemanja odločitev, tako kot predvideva državna zakonodaja. Ker gre za prostor, ki ga naseljuje priznana in zaščitena slovenska narodna skupnost, utemeljeno pričakujemo, da bo gradivo dostopno tudi v slovenskem jeziku. Nadalje je pomembno podrobno preučiti gospodarsko trdnost načrta, da ne bodo potem le zevale ruševine in neplačani dolgovi. Že dokument Pokrajine Trst je jasno izpostavil pomanjkljivosti študij glede možnih negativnih vplivov, ki bi jih imela uresničitev objekta na že obstoječe gospodarske dejavnosti, od ladjarske industrije pa vse do pristanišča, plovbe, ribištva in ribogojništva, turizma, obrtništva in kmetijskih ali kmečko-turističnih razvojnih ambicij tega prostora. Posebej zaskrbljajo tudi nezadostni podatki in projekcije o varnostnih ukrepih, ki naj bi ščitili objekt, pa tudi o možnih posledicah v primeru hude okvare, nesreče ali atentata. V bližini so pomembne prometnice, letališče, vodna črpališča, naselja. Območje, na katerem naj bi zrasel terminal, je že od nekdaj hudo onesnaženo, tako kot dno tržaškega zaliva. Skrbi nas, da se trenutno ‘vklenjene’ snovi sprostijo v zrak, napajališča in v morje. Ob tem treba tudi poudariti, da načrt mora biti usklajen s pristaniškim prostorskim planom in planom za razvoj pristanišča. Mednarodni predpisi namreč ne dovoljujejo, da se med natovarjanjem ali raztovarjanjem ladji, ki prevažajo plin odvija katerakoli nevarna dejavnost, npr. tudi varilna, v razdalji milje in pol. Hudo je tudi, da predlagatelj na spletu podčrtuje, kako je Agencija za prihodke odrekla občini Devin Nabrežina vsak turistični pomen, in da zato ne bo itak nobenih posledic za to dejavnost v občini. Kot je tudi vprašljivo, kako stoji lahko tak objekt na robu strogo okoljsko zaščitenega področja, ne da bi nanj vplival. Je to področje torej odveč?

Zadnjo besedo bo imelo rimsko ministrstvo za okolje. Sedaj pa so na potezi zlasti krajevne uprave, sama Dežela pa mora pozorno proučiti ugovore, ki so tako tehnično kot politično osnovani. Pri tem naj bo čimprej uradno soudeležena tudi Slovenija, saj plinski terminal nastaja v zalivu, ki je skupen obema državama, kopna mejna črta pa je le nekaj kilometrov stran. Slovenka skupnost bo zadevi pozorno sledila tudi v vseh nadaljnjih fazah.

Deželno tajništvo SSk