Deželni svet je pred enim letom skoraj soglasno sprejel zakon o zaščiti in ovrednotenju zgodovinsko-kulturne zakladnice prve svetovne vojne, ki ureja posege v okviru spominskih svečanosti ob stoletnici začetka prve velike morije dvajsetega stoletja. Zakonski predlog je pridobil na evropskem duhu in ga zaznamuje izrazito mirovniški pečat. Že uvodoma smo izrecno poudarili, da je zakon usmerjen v utrjevanje kulture miru in sožitja med narodi. Sam sem si posebej prizadeval, da so v zakonu izrecno navedene pobude za pošteno in torej objektivno branje tistega časa, ki se je v italijansko zgodovinopisje vse do danes zabeležil dokaj neuravnovešeno. Tudi v svojih posegih v deželni zbornici sem posebej izpostavil krvavo rdečo nit, ki je zaključek prve svetovne vojne povezal z vzponom fašizma in nato z novimi grozotami druge svetovne vojne. Trst je imel v tem kar nekaj žalostnih primatov: julija 1920 je gorel Narodni dom, septembra 1930 so na Bazovski gmajni padale prve žrtve evropskega antifašizma in v nekdanjem srednjeevropskem mestu je Mussolini proglašal rasne zakone. Italijansko nacionalistično mitiziranje in poveličevanje prve svetovne vojne sta bili naravni povod k vsemu temu.

V novi deželni zakon smo bili lani poleti vnesli načela enakovrednega obravnavanja in spoštovanja dostojanstva vseh padlih vseh narodov in na vseh frontah, tako kot smo posebno pozornost namenili tudi bolečim posledicam za civilno prebivalstvo zlasti v zaledju bojnih prizorišč.

Stoletnico prve svetovne vojne lahko resnično spremenimo v priložnost za kulturni in gospodarskih razvoj tega prostora, ki ga je bila vojna vihra vsestransko in trajno prizadela. Evharistična daritev, ki jo bo jutri vodil papež Frančišek, naj bo zato nov korak k spravi, z mislijo in molitvijo blizu vsem ljudem in narodom v svetu, ki so še danes ukleščeni v grozi vojnih spopadov.

Igor Gabrovec, podpredsednik Deželnega sveta FJk in deželni svetnik SSk

Trst, 12. septembra 2014