Novi Paritetni odbor naj se takoj loti številnih odprtih vprašanj

Z imenovanjem štirih članov, za katere je bil pristojen ministrski svet, je Institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine v polni sestavi in pričakovati je, da se bo tudi sestal že v prihodnjih tednih in vsekakor pred poletnim premorom. Zaščitni zakon nalaga paritetnemu odboru številne pristojnosti, njegova teža pa je, poleg zapisanega v zakonu, tudi političnega značaja, saj ga sestavljajo predstavniki institucij in civilne družbe, ki so izraz tako  slovenske kot italijanske narodne skupnosti.

Več kot desetletna izkušnja nas uči, da ritem dela in po svoje tudi »težo« Paritetnega odbora dejansko narekuje predsedujoči. Prav tako je predsednik tisti, ki z lastnim ugledom in poznanstvi spodbuja zanimanje in pozornost institucionalnih sogovornikov in drugih subjektov, ki so poklicani, da se z odborom soočajo. Med institucijami sta glavna sogovornika nedvomno deželna in vsedržavna vlada ter razvejana in mestoma neprebojna birokratska aparata, ki stojita za njima.

Živimo v času velikih sprememb in reformnih predlogov, ki se neposredno dotikajo tudi interesov in pravic Slovencev kot posameznikov in kot skupnosti. Reforma parlamenta ne more mimo v zaščitnem zakonu zapisane pravice, da smo Slovenci zajamčeno zastopani v najvišjih državnih zakonodajnih forumih. Isto velja za deželno reformo krajevnih uprav, ki mora upoštevati večnarodni pečat obmejnega pasu od Milj do Trbiža, kjer je avtonomija tudi najmanjših občin temeljni pogoj za zagotavljanje enakopravnosti slovenskega jezika v birokratskem in političnem vsakdanu, pa tudi dostojanstva naših ljudi, njihove kulture in občutka pripadnosti  temu prostoru. Gre za dve poglavji, ki Paritetnemu odboru ne moreta ostati tuji. 

Novega predsednika Paritetnega odbora bodo samostojno in suvereno izvolili njegovi člani. Vsem pa je jasno, da bi bilo glede na čas, ki ga živimo, in na zgoraj nakazane izzive pomembno in pravzaprav bistveno, da bi bila za predsednika izbrana oseba s solidno juridično izobrazbo in po možnosti tudi s političnimi izkušnjami.

Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk in podpredsednik Deželnega sveta FJk

Trst, 11. julija 2014 

 
Deli