Deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič sklicujeta skupščino vseh slovenskih izvoljenih predstavnikov v javnih upravah, od rajonskih svetov do parlamenta, ki bo v ponedeljek, 17. septembra, ob 20.30 v občinskih prostorih rojstne hiše Iga Grudna v Nabrežini. Predlog o sklicu vseh izvoljenih Slovencev v italijanskih javnih upravah je izšel že pred nekaj tedni na zasedanju deželnega vodstva stranke SSk, ki je bilo mnenja, da je v fazi pogovorov o bodočnosti Pokrajin potrebno v skupno razmišljanje soudeležiti vse politične komponente naše skupnosti. V drugi polovici avgusta je posebna paritetna komisija deželnega sveta, ki se ukvarja z vprašanjem reorganizacije Pokrajin, začela z nizom avdicij, ki se bo zaključil v prihodnjih dneh. To pomeni, da bomo v tem tednu imeli dokaj popolno sliko o tem, kaj pisana deželna stvarnost misli o vlogi in pomenu Pokrajin. Že danes lahko trdimo, da je na avdicijah iz več strani (ne le s strani Slovencev) prišel na dan pomen Pokrajin pri zaščiti, razvoju in promociji večjezičnega in večkulturnega značaja naše Dežele, ki svojo »posebnost« danes morda bolj kot kdaj koli prej osnuje na zgodovinskih pristnosti jezikovne in narodnih manjšin.

Danes dopoldne  bodo o reformi Pokrajin in splošno o reorganizaciji sistema krajevnih uprav v Codroipu na pobudo verjetne Tondove protikandidatke Debore Serracchiani razpravljali upravitelji iz vrst Demokratske stranke, ki bodo po vseh verjetnosti tudi sprejeli določene usmeritve. Od tu potreba, da se o teh perečih vprašanjih skupaj soočimo tudi kot Slovenci, ki smo bili izvoljenih v razne uprave na listah različnih strank in političnih gibanj.  Deželni svet FJk bo tudi na »spodbudo« iz Rima v prihodnjih mesecih poklican, da se o teh vprašanjih na novo opredeli. Deželna svetnika Kocijančič in Gabrovec sta zato sklenila, da v ponedeljek prisluhneta tudi skupščini izvoljenih Slovencev, saj se bo taka ali drugačna reforma krajevnih uprav in morebitne spremembe volilne zakonodaje neposredno zrcalili tudi na nivo našega zastopstva v raznih izvoljenih organih. Tu pa se odpre vprašanje spoštovanja zakonodaje, mednarodnih dogovorov in evropskih listin, ki ščitijo priznano narodno manjšino.