Slovenska skupnost z zadovoljstvom jemlje na znanje, da je začel svojo parlamentarno pot osnutek za reformo slovenskih šol, ki ga je slovenska stranka predstavila preko senatorjev manjšin. Osnutek SSk, ki ga je prvi podpisal senator Pinzger je bil namreč združen s soglasno odločitvijo pristojne senatne komisije z osnutkom, ki ga je predstavila senatorka Blažina.
Zanimiva so izvajanja, ki jih je prinesla državna sekretarka za šolstvo Elena Ugolini, saj ne kažejo, da bi se italijanska država zavedala, koliko je že bila okleščena slovenska šola, ki je manjšinska in torej ne sme biti podvržena parametrom večinskih šol. Pozive vlade, naj se varčuje, je treba po mnenju SSk uravnovesiti s tem, da smo kot manjšina v tem smislu dali že preveč. Pomislimo samo na koliko je italijanska država prihranila pri neizvajanju zaščitnega zakona v zvevi s šolstvom.
Vlada in parlament morata poskrbeti, da bo slovenska šola funkcionalna in kakovostna, ne pa samo gledati skozi očala varčevalnih ukrepv, brez upoštevanja potrebnega in nujnega razvoja temeljne ustanove kot je šola, še posebej pri manjšinski šoli. Zato večje število šolskih enot, ki ga vladno poročilo evidentira kot negativni podatek ne pomeni samo strošek, temveč tudi kritje s kulturnimi ustanovami teritorja, kjer narodnostna skupnost živi.
Zato je bil osnutek stranke potreben, da bi se v parlamentu ukvarjali tudi s temi pomanjkljivostmi glede zaščite naše manjšine.
Slovenska skupnost bo sledila avdicijam komisije preko podpisnikov zakona in računa, da bodo vsi podprli ukrepe, ki gredo v smislu spoštovanja mednarodnih norm, ki ščitijo slovenske šole ter njenega pravega in pravičnega razvoja za rast celotne narodne skupnosti.
Na robu seje komisije je tudi zanimivo ugotoviti, da je senator Procacci od Demokratske Stranke državno sekretarko za šolstvo opozoril, da so bile norme o prislnem združevanju šol pod 1000 dijaki proglašene za protiustavne, ker se lahko o tem izrazijo samo krajevne uprave, brez prisile države. Državna sekretarka si je pridržala pravico, da odgovori na naslednji seji komisije. Zadeva je še posebej pomembna tudi za prisilno združevanje slovenskih šol, ki se je pred kratkem dogodilo na tržaškem, saj so se vse uprave izrekle za ukinitev ravnateljstev in torej samostojnih šol zaradi državnega zakona, ne pa zaradi posebnih stališč in potreb krajevnih uprav samih.
Šlovenskemu šolstvu bo treba torej slediti kar se da pozorno in široko.
Trst, 15. junija 2012
Peter Močnik za Deželno tajništvo SSk