Popolnoma razumem odločno in po svoje zelo pogumno kritiko, ki jo je na občinske uprave naslovil kolega v skupini deželni svetnik Demokratske stranke Franco Codega. Sam tematiko šolstva zelo dobro obvlada, saj je po poklicu šolnik in je bil do nedavnega tudi ravnatelj italijanskega liceja v Trstu. V svojem sporočilu je Codega izrazil začudenje ob zadržanju Občin, saj je Dežela prav v sodelovanju z njimi in Pokrajinami pripravila načrt o preureditvi šolske mreže. Glede Občin je kolega DS Codega dejal, da »namesto da bi branile avtonomijo svojih šol, so se večkrat odločile za ukinitev te avtonomije in združitev v
večje šole. Tako imamo 23 šol manj, medtem ko bi jih lahko mirne duše imeli 20 več «. Na Tržaškem je prišlo tako skoraj do razpolovitve ravnateljstev.
večje šole. Tako imamo 23 šol manj, medtem ko bi jih lahko mirne duše imeli 20 več «. Na Tržaškem je prišlo tako skoraj do razpolovitve ravnateljstev.
Resnici na ljubo pa se niso vse občinske uprave obnašale enako kratkovidno. Naj navedem specifičen primer Občine Dolina, ki je edina (!) na Tržaškem dejansko izrazila Pokrajini negativno mnenje. O tem priča sklep občinskega odbora 31. oktobra 2011, ki ga prilagam. V svojem sklepu je dolinski občinski odbor vzel na znanje mnenje, ki ga je dostavilo Didaktično ravnateljstvo v Dolini z dopisom z dne 26.10.2011 in ugotovilo, da zakon za zaščito slovenske manjšine 38/2001 v 11. členu določa, da avtonomijo slovenskih šol urejajo predpisi O.P.R. št. 233/1998 in da bi zato prilagoditev zakonu 111/2011 privedla do nasprotujočih določb/odredb.
Glede opredelitve političnih strank pa je Slovenska skupnost večkrat, javno in včasih tudi polemično zagovarjala stališce, da (vsaj) šolam s slovenskim učnim jezikom sploh ni treba, da si same zavijejo zanko okrog vratu. Imamo številne argumente, ki utemeljujejo obrambo naše specifike in nam zagotavljajo pravico do odstopanja od številčnih parametrov. To so mednarodne pogodbe in šolska zakonodaja, ki jih je uresničevala. Ni nam bilo treba avtomatično sprejemati uvedbe večstopenjskih šol in to še zlasti tam, kjer to privede do združitve prevelikega števila šolskih enot na obsežnem teritoriju.
Kako bo s kvaliteto izobraževalne ponudbe, z varnostjo učencev in dijakov, z delovnimi pogoji učnega in neučnega osebja pa ostaja sedaj največja neznanka.
Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk
Trst, 25. januarja 2012
Trst, 25. januarja 2012