Vladni dekret ogroža pravice Slovencev

Furlanija Julijska krajina je avtonomna dežela s posebnih statutom, ki ji jamči pravico do suverenega odločanja tudi glede organizacije delovanja javnih uprav. Zaradi tega ni nobenega avtomatizma pri izvajanja starih in novih Tremontijevih varčevalnih ukrepov, saj bo s tem v zvezi odločal Deželni svet na osnovi lastnih zakonodajnih pristojnosti. To seveda še ne pomeni, da mora ostati vse pri starem. Tudi glede ustroja krajevnih javnih uprav, konkretno Občin in Pokrajin, so seveda možni in marsikje verjetno tudi dobrodošli posegi, ki naj posodobijo obliko dela in spodbudijo racionalizacijo stroškov. To se marsikje že dogaja, saj sosednje občine že skupno upravljajo številne javne storitve, kar predstavlja zmanjšanje stroška in izboljšanje kvalitete storitve, ki je občanu še najbolj pri srcu.

Pri vsem tem pa bo moral zakonodajalec upoštevati določene fiksne količke, ki jih spričo mednarodnih sporazumov in zaščitnih zakonov predstavlja zgodovinska prisotnost slovenske narodne skupnosti na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Temu se morajo prilagajati ukrepi, ki gredo v smer racionalizacije šolske mreže in njenega upravljanja in prav tako se mora temu prilagajati vsakdo, ki tako v Rimu kot na krajevni ravni razmišlja izključno računovodsko o ukinitvi ali povezovanju Občin ali Pokrajin.

 

Tudi Slovenci smo torej poklicani, da politično trezno in strokovno razmislimo o možnih spremembah v delovanju in organizaciji krajevnih stvarnosti, v katerih imamo tako ali drugače odločilno besedo. So negativni precedensi: pred leti so nam ukinili Kraško gorsko skupnost in niso zalegle niti slovesne (volilne) obljube o njeni ponovni vzpostavitvi. Podobno se dogaja danes na Videmskem, kjer preoblikovanje nekdanjih gorskih skupnosti ne upošteva potreb dvojezičnega območja. Najbližji primer je zmanjševanje števila rajonskih svetov na Goriškem, kjer si še vedno na več ravneh prizadevamo za pravičnejši razplet.

 

Povezovanje nekaterih dvojezičnih občin in pokrajin Trst in Gorica je že pljusknilo v javnost kot predlog, ki je sprožil prve reakcije. Prav tako ne gre podcenjevati ali metati v koš npr. teoretičen predlog o razširitvi občine Števerjan na goriška rajona Pevma in Podgora. Zato je nujno, da že takoj razmislimo o naših korakih, ki naj gredo v smer premišljenih in izvedljivih predlogov. Kjer se odločimo, da je ohranitev status quo nujna, pa moramo biti pripravljeni, da gremo v brezkompromisen (političen) spopad. Argumente imamo, kot zapisano, v po vojni podpisanih mednarodnih listinah in v zakonih, ki naši narodni skupnosti priznavajo pravico do aktivne soudeležbe pri upravljanju naselitvenega ozemlja.

Predvsem pa je pomembno, da drugi ne izkoristijo trenutka nepripravljenosti ali morebitne zmede, da nam vsilijo pogubne rešitve. Za vogalom je ponovno ali še vedno predlog o mestni (metropolitanski) občini Trst, medtem ko snujoči se zakon o nekdanjih goratih območjih lahko ponovno odpre razpravo o potrebi po drugačni upravni povezavi tržaškega in goriškega Krasa. Konkretno: spojitev Tržaške in Goriške pokrajine z ohranitvijo, v zameno, upravne in politične avtonomije vseh občin in novega inštrumenta za razvoj Krasa bi bila za nas sprejemljiva? Upravne meje se itak v času spreminjajo: Goriška je npr. pred sto leti segala v današnjo tržaško pokrajino, slednja pa v Istro.

Začetka septembra bom zato ponovno dal pobudo za sklic tretjega niza srečanj slovenskih izvoljenih javnih upraviteljev, ki smo prvi poklicani, da ponudimo svoje poglede in predloge. In da se okoli teh po možnosti tudi zedinimo. Zato, da naši dogovori ne bodo le »Ne«, temveč »Tako ne, ampak…« . Prepričan sem, da smo tega zmožni!

Igor Gabrovec, deželni svetnik

 

 

Trst, 16. avgusta 2011

Deli