Slovenska Skupnost z zadovoljstvom jemlje na znanje, da je deželni odbor soglasno sklenil, da se v tem trenutku ne loti prisilne vertikalizacije slovenskih šol in ostalega krivičnega krčenja na račun slovenskega šolstva, temveč, da je poslal vladi poziv, naj se spoštujejo danes veljavna pravila, ki so že težka za manjšinsko šolo.
Tremontijevi ukrepi iz 4. in 5. odstavka 19. člena poletnega finančnega manevra so res ogrožali obstoj slovenskih šol v Italiji, saj predvidevajo, da se vse šole, od vrtcev do nižjih srednjih, prisilno vertikalno združijo, tudi tam, kjer so izvoljeni predstavniki, starši in osebje proti temu. Predvidevajo tudi hudo krčenje ravnateljskih mest, ki bi pustilo vse višje srednje šole v Gorici brez vodstva, v Trstu bi imeli morda enega ravnatelja za štiri zavode z ducatom usmeritev, da ne govorimo o osnovnih in nižjih srednjih šolah.
Zato je SSk napela vse svoje moči, da bi do tega ne prišlo in je opozorila o hudem problemu bodisi Republiko Slovenijo, kot tudi poslance SVP v Rimu, ki so obdržali vse svoje popravke na oba odstavka omenjenega člena manevra, katere je izničil samo hiter postopek zakona, kjer se je tudi opozicija odpovedala diskusij zaradi težke gospodarske krize.
Nimamo podatka, če so se slovenske oblasti in v kakšni obliki zoperstavile nameram italijanske države glede slovenskih šol.
Tudi deželna ravnateljica Beltramejeva je modro ravnala, ko je vprašala za dodatna pojasnila v zvezi s to zadevo, za ohranitev mreže slovenskih šol.
Splošen pritisk raznih dejavnikov je torej vsaj zaenkrat zalegel.
Novo šolsko leto se bo torej pričelo v znaku negotovosti, na kar smo žal že preveč let navajeni, a tudi z dolgo pričakovanim razpisom natečaja za ravnatelje. SSk računa, da se bo nanj priglasilo lepo število kandidatov, ker samo tako bomo zagotovili kritje praznih mest, ki se množijo.
SSk računa tudi, da ne bo prišlo do izgube stolic, ki so jih zapustili učitelji ali profesorji, ki so odšli v zasluženi pokoj, saj izguba vsakaega mesta je za našo manjšino nepropravljiva škoda. Sindikalno delo mora zato biti temeljito in prisotno.
SSk bo tudi pozorno sledila postopku razprave o osnutku šolskega zakona za slovenske šole, ki, žal, ne vsebuje, pomembnih popravkov, ki so jih bodisi stranka, kot tudi nekateri šolniki iznesli senatorki Blažinovi.
Potruditi pa se moramo, da bo tudi prišlo do poučevanja slovenščine na italijanskih šolah, saj vsaj minimalno poznavanje našega jezika in kulture je za vse tukajšnje ljudi koristno. Stanje na Koprskem naj bo v poduk.
Slovenska šola, ki pri nas po zgodovini in pomenu ne more in ne sme biti dvojezična, je za obstoj naroda bistvena in daje v evropskem kontekstu enkratno priložnost, zato se moramo zanjo vsi potruditi in žtrvovati.