»Pristojna komisija Deželnega sveta FJK je začela z obravnavanjem zakonskega osnutka, ki normativno posega na področja upravljanja parkov, naravnih rezervatov in tudi zaščitenih območij Natura 2000. Agrarna skupnost je danes s protestnim shodom upravičeno opozorila na nesprejemljivo dejstvo, da deželni zakonodajalec ponovno posega na naselitveni prostor slovenske narodne skupnosti brez predhodne soudeležbe slovenskih predstavniških organizacij. Gre torej za nov primer preziranja in zato tudi kršenja določil zaščitnega zakona 38/2001. Zaščitni zakon je še zlasti v 21. članu dokaj jasen, na kar je pravilno opozoril predsednik Paritetnega odbora odv. Marko Jarc.

Predsednica komisije naj skliče ločeno avdicijo

Predsednico IV. stalne komisije Deželnega sveta sem zato prosil, naj priredi ločeno avdicijo, na katero naj bodo vabljene slovenske stanovske organizacije kmetov, gospodarstvenikov in jusov-srenj, krovni organizaciji, Paritetni odbor in župani občin, kjer je slovenska narodna skupnost priznano zgodovinsko prisotna in zaščitena.

Posebej žgoča in aktualna je zato tematika ustanovitve Kraškega parka pod pogojem, da je njegovo upravljanje zaupano v prvi vrsti skupnosti, ki to območje že vsaj poldrugo tisočletje naseljuje. Večji del kmetijsko-gozdarskih površin Krasa je v lasti zasebnikov in jusov-srenj. Še vedno aktualen je zakonski osnutek, ki ga je leta 2005 izoblikoval pokojni svetnik SSk Mirko Špacapan. Osnutek je nastal v dogovoru z Agrarno skupnostjo jusov in srenj na Tržaškem in se zgleduje po uspešnem modelu parka v Cortini d’Ampezzo. Tam namreč park upravlja tamkajšnja organizacija skupne lastnine.

Natura 2000 prinesla preveč omejitev

Na Krasu nismo dobili parka. Je pa Dežela že pred skoraj petnajstimi leti brez soudeležbe naše skupnosti določila zaščitena območja Natura 2000. To je povzročilo številne nove vsakovrstne omejitve in marsikje otežkočila ali onemogočila vsako kmetijsko-gospodarsko podjetniško pobudo. Dežela FJK še vedno ni sprejela zakonsko predvidenih upravljalnih načrtov. Svoje je pred leti dodal še deželni krajinski načrt, ki prav tako uvaja nove omejitve brez vsakršnih novih priložnosti.

Konkretni predlogi in amandmaji v korist skupnosti in teritoriju

V prihodnjih tednih bomo zato kot skupnost izoblikovali nekaj konkretnih predlogov in zakonskih amandmajev, da se vprašanje zaščite in razvoja Krasa vendarle premakne z mrtvega tira. Potrebujemo zagon inovativne oblike parka, ki naj bo motor razvoja, ne pa nagrobni kamen za ozemlje.«

Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk

Trst, 13. oktobra 2021