Večji del evropskih držav se v tem času skuša prebiti v stanje podobnemu normalnosti, potem ko nas je pandemija pahnila v tunel omejevanja vsakovrstne dejavnosti. Tako tudi Italija in Slovenija uvajata fazo postopne ublažitve ukrepov, ki so lastne državljane ščitili pred možnostjo širjenja okužbe. Statistike obolelih in ozdravljenih so si med Italijo in Slovenijo resda različne, vendar že ko pozornost osredotočimo na trend naše dežele, Furlanije Julijske krajine, lahko pritrdimo, da je stanje v glavnem pod nadzorom in so sprejeti ukrepi očitno naleteli na plodna tla. Ljudje odgovarjajo kar se da disciplinirano, kar se najbolje odraža v vsakodnevnih navadah posameznikov, ki gredo od nošenja zaščitnih mask in pogostega razkuževanja rok do, seveda, ohranjanja predvidene medosebne distance.
Korak k normalnosti pričakujemo s postopnim, a realnim odpiranjem gostinskih obratov, doslej še zaprtih trgovin, frizerskih salonov, obrtniških delavnic in tovarn, šolskih in predšolskih struktur in, zlasti ob nastopu poletne sezone, športnih objektov na odprtem in kopališč.
Na območju, ki je tudi v času blokovske delitve Evrope in sveta slovel po najbolj odprti meji, predstavlja pričakovano in vse bolj potrebno normalnost odpiranje meje med FJk in Slovenijo, začenši z maloobmejnimi prehodi, preko katerih so se naši ljudje kapilarno prepletali in vsakodnevno podzavestno tkali brezmejni prostor Istre, Krasa, Brd, Posočja-Benečije in vse do Avstrije. Zaprta meja že v podzavesti še prej kot v dejstvih rahlja pomen schengenskega dogovora.
Za Slovenijo je razumljivo in še zlasti v poletnem času pomembno odpiranje meje z extraschengensko obalo. Na meji z Italijo, ki pa spada v schengenski dogovor, so v igri pomembne gospodarske dejavnosti kot tudi vloga in usoda slovenske manjšine, ki je ta čas fizično odrezana od dogajanja v matični domovini. Enako velja za ostale manjšine alpskega loka, kar vodje obmejnih dežel izpostavljajo ob vsakem koraku.
Upravičeno smo se hudovali in odreagirali, ko je zaradi nenadzorovanega prehoda migrantov Italija razmišljala tudi o dvigovanju fizičnih pregrad. Nevarna so zato povratna sporočila, ki bi jih lahko razumeli, da odprta meja med Slovenijo in Italijo ni prioriteta. Tako Slovenija kot FJk naj zato brez ovinkarjenja zagovarjata pripravljenost in potrebo, da se naša meja ponovno odpre. Postopno, previdno in za enkrat še vedno nadzorovano, vendar naj bo meja znova odprta.
Igor Gabrovec, deželni svetnik in tajnik SSk
Trst, 30. aprila 2020