Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je med zasedanjem Deželnega sveta FJk z vprašanjem na hitri odgovor ponovno opozoril na vse večje težave v zvezi z internetnim omrežjem. »Na številnih območjih naše dežele, je zapisal predstavnik SSk v svojem dokumentu, je dostop do interneta zelo težaven ali celo nemogoč. Problem seveda ni nov, je pa v tem kriznem obdobju še toliko bolj občuten. Dostop do spletnega omrežja je postal dokončno nujno potrebni instrument prav za vse: šolarje in študente, ki sledijo šolskemu pouku od doma in uslužbencem, ki opravljajo svoje delo z domačih računalnikov.« Mimo tega, piše v nadaljevanju Gabrovec, so od  internetnih storitev odvisni tudi vsi mali podjetniki, vključno s kmetovalci, ki imajo sedež svojih dejavnosti na podeželju, saj je vse več obveznosti, kot so plačevanje davkov, registracija gostov, vodenje registrov vina in olja, potrebno opravljati potom spleta. Investicije v internetno omrežje morajo segati kapilarno po celotnem območju dežele in ne le, kot je veljalo doslej, le do industrijskih con in gosto naseljenih urbanih območjih, je zapisal Gabrovec. »Prav tako ne gre zanemariti socialnega in psihološkega pomena povezanosti na splet, saj nas v tem težkem času osamljenosti in oddaljenosti od dragih lahko spletna povezava približa tudi svojim najdražjim«, je poudaril Gabrovec.

Na vprašanje je odgovoril pristojni deželni odbornik Sebastiano Callari, ki je najprej obnovil dosežke projekta ERMES, v sklopu katerega je javna uprava položila 1.700 km kabelske linije, od katere štarta dodatnih skoraj 700 km povezav do obrtnih in industrijskih con ter približno 180 km mestnega omrežja po štirih glavnih mestih dežele. Prvenstveni namen omenjenega projekta je bil povezati v digitalno omrežje javna poslopja, med katere spadajo sedeži občinskih uprav, šole in bolnice. Po navedbah odbornika naj bi bilo tako danes povezanih preko 1.200 javnih poslopij. Deželna uprava je speljala potrebne postopke za dodelitev koncesij na omrežju, kar bi moralo prispevati k učinkovitejši uporabi digitalnih infrastruktur in spodbuditi telefonske družbe v dodatne investicije. Callari je v nadaljevanju spregovoril še o načrtu ultra širokopasovnega omrežja (BUL), s katerim bo v dogovoru z Ministrstvom za gospodarski razvoj vloženih približno sto milijonov evrov. Po odbornikovih besedah naj bi izvajanje tega državnega načrta v naši deželi potekalo hitreje kot drugod po zaslugi infrastrukturnih investicij, ki jih je Dežela pridobila s projektom Ermes. Glede na trenutno izredno stanje in izražene potrebe, je deželnemu svetniku Gabrovcu še obrazložil odbornik Callari, bo deželna uprava naprej dodeljevala v uporabo novo omrežje, za katero prednost bodo imele še nepovezane stavbe javnih uprav, občinske uprave, ki koristijo prispevke iz evropskega programa za razvoj podeželja ter gorata območja.

»Zahvaljujem se odborniku za odgovor na vprašanje, s katerim sem želel opozoriti na problem, ki je zelo občuten in ima vsakdanje, konkretne posledice, saj povzroča težka razlikovanja med tistimi, ki imajo možnost zelo učinkovite povezanosti na digitalno omrežje in takimi, ki tega ne dosegajo. Žal je bilo v vseh teh letih zamujenega veliko časa, kar danes na lastni koži in torej zelo neposredno plačujejo tako gospodarske dejavnosti kot tudi številne družine. Vsem nam je jasno, da so nekatera geografska območja za telefonske družbe nezanimiva, saj dragim povezavam in priključkom večkrat ne odgovarja zadostno število odjemalcev in torej plačnikov. Zato pa je nujno potrebno, da v ta začaran krog vskoči javna uprava, ki s konvencijami in finančnimi spodbudami omogoči enakomerno zagotavljanje storitve, ki jo lahko danes enačimo s povezavo na vodovodno, greznično, plinsko in električno omrežje. Za zgled naj nam bo Slovenija, kjer optična vlakna dosegajo še najbolj odročna in zakotna gospodinjstva« zaključuje Gabrovec, ki bo deželno upravo še naprej pozval, da se drži načelno izraženih obvez.

Trst, 8. maja 2020