Vprašanje bodočnosti SSPPS se rešuje prvenstveno po zaslugi prizadevanja v Deželnem svetu FJk

»Težave z delovanjem Slovenske socio-psiho-pedagoške službe so se začele vsaj leta 2011, ko je takratno vodstvo zdravstvenega podjetja odredilo izselitev Službe iz samostojnega sedeža na ul. Farneto k Sv. Jakobu. Selitev je bila takrat označena kot začasna, poleti 2016 pa je Služba še vedno tam: utesnjena, kadrovsko podhranjena, nesamostojna in v začasnih prostorih, ki so vrh vsega tudi odročni za večji del njenih koristnikov« je ob branju vesti o “novostih s SSPPS” izpod peresa tajnika SKGZ Livia Semoliča spomnil deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. »Vsaj pet let sem v stalnem stiku tako z operaterji Službe kot z deželnimi uradi. Na težave so v zadnjem letu večkrat pravilno opozorili tudi sami odjemalci in vprašanje je bilo predmet posegov s strani predsednice Paritetnega odbora in vodje slovenskega šolskega urada, ki je izpostavil poziv slovenskih ravnateljev. Čudi zato vnema gospoda Semoliča, da se z odbornico Telescovo fotografira in pohvali za delo in prizadevanje, ki so ga resnici na ljubo opravili drugi. V deželni zakon o zdravstvenih storitvah so bile na predlog podpisanega med drugim vključena številna zagotovila o zdravstvenih storitev v slovenskem jeziku in med te sodijo tudi obveze glede SSPPS. Kot so večkrat poročali mediji se je sedanja deželna vlada na moje priporočilo obvezala, da delovanje službe na Tržaškem utrdi in mu vrne pred leti odvzeto samostojnost z imenovanjem odgovornega poslovodje ter evidentiranjem primernega sedeža na Opčinah ali pri sv. Ivanu. Prav tako se je bilo odborništvo za zdravstvo že pred časom v avli deželnega sveta obvezalo, da delovanje službe razširi na Goriško in na Videmsko, se pravi normalno povsod, kjer živimo Slovenci. Obljubljena je bila in delno že uresničena kadrovska okrepitev z dodatnimi razpoložljivostmi logopedov, psihologov, medicinske sestre. Prizadevamo si, da bi bila Službi dodeljena tudi figura pediatra, se pravi otroškega zdravnika slovenskega jezika, ki ga ta trenutek slovenske družine povsod pogrešajo. Rezultati počasi prihajajo« pojasnjuje deželni svetnik Gabrovec in spomni, da je okvir vseh navedenih obvez predstavljala že prva resolucija deželnega sveta oktobra 2014, ko je odbornica Telescova priznala pomen in vlogo SSPPS kot pomembne ustanove v korist otrok, mladostnikov in družin slovenskega jezika.

»S Semoličem se ne nameravam spuščati v polemike, vendar pa mu vseeno skromno svetujem, da svoje napore usmeri na tematike, ki so še vedno daleč od rešitve. Ena teh je gotovo vprašanje slabega volilnega zakona in predloga ustavne reforme s posledično v bodoče vprašljivo zastopanostjo Slovencev v rimskem parlamentu, ki ga zlasti kot tajnik slovenske poslanke in vseh poslancev pred njo gotovo poklicno podrobneje pozna in razume. Drugače bodo njegovi vse bolj pogosti medijski nastopi precej spominjali na basen o muhi na volovi glavi, ki vztraja, da skupaj orjeta«.

Trst, 8. julija 2016