Deželni svet je danes nadaljeval z obravnavanjem zakonov, ki so vezani na ukinitev Pokrajin. Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je že prvi dan zasedanja skupščine v svojem posegu izrazil svoje nasprotovanje zakonskemu predlogu o ukinitvi Pokrajin s postopkom spremembe statuta. Gabrovec je navedel vrsto razlogov, zaradi katerih bo reforma privedla do oškodovanja interesov slovenske manjšine, nižanja ravni zaščite in zato tudi kršenja zaščitne zakonodaje ter mednarodnih sporazumov, iz katerih izhaja. Zaradi vsega tega je deželni poslanec SSk napovedal, da se ne bo udeležil glasovanja in tako je danes tudi storil. Edina svetla točka prvega dneva razprave je bil sklep, da se Deželni svet jasno in dokončno odpove zamisli o ustanovitvi mestne občine, ki bi odprla novo fronto v sporu z majhnimi občinami, s slovensko narodno skupnostjo, ki tu živi in z dojemanjem vsebine in pomena že omenjenih mednarodnih sporazumov.

Deželna skupščina je danes nadaljevala z delom na zakonskem predlogu številka 29, ki je tesno vezan na isti argument, saj se predstavlja kot začasen, recimo mu tranziten odnos med Deželo in še živečimi Pokrajinami v obdobju, ki naj bi nas ločilo do njihovega izbrisa. V splošni razpravi se je popoldan spet oglasil Gabrovec, ki je del svojega posega podal v slovenščini. Povedal je, da se s prejšnjim zakonskim predlogom ne strinja, da pa mu gre priznati vsaj določeno logiko in smisel, saj je deželni zakonodajalec izrazil rimskemu parlamentu željo, da se Pokrajino kot ustanovo izbrišejo iz deželnega statuta.  »Ta zakon – je nadaljeval Gabrovec – pa je nekaj povsem drugega, saj v  pričakovanju na rimski blagoslov nesrečni odločitvi spremenimo obstoječe Pokrajine, ki so bile oz. so do danes neposredno izvoljene in torej nam (Deželi) in Občinam enakovredno legitimirane, v drugostopenjsko ustanovo, ki naj bi ji usodo krojili občinski svetniki posameznih pokrajinskih območij. Argument bi lahko bil nevreden časa, ki mu ga posvečamo, saj naj bi nov upravni red trajal le za krajši čas – dokler se italijanski parlament ne odloči, da potrdi spremembo našega Statuta. Veste pa, dobro vemo, da je to časovno obzorje nepredvidljivo – morda manj kot leto, morda več let, morda pa nikdar.

Zato pa  je razprava, ki jo sedaj razvijamo, prekleto resna. Z novim ustrojem se bodo prvi soočali v Pordenonu, čez dve leti pa bi lahko bili naslednji na vrsti Goričani in Tržačani, takoj za njimi, če bo sklep obtičal v kakem rimskem predalu, še Videmčani. Spremembi Pokrajin v drugorazredne spačke nasprotujem, a je tudi tokrat logika številk neusmiljena: drugi imate v rokah škarje in platno. Zato naj mi bo dovoljeno, da zakonski osnutek skušam izboljšati do možne mere. Naredim, kar zmorem, nakar naj se zgodi, kar mora.

Že včeraj – je nadaljeval Gabrovec – sem vam spregovoril o skrbi glede zastopanosti teritorijev zlasti manjših občin in, kako naj ne bi, slovenske narodne skupnosti, ki zlasti v Pokrajinah Trst in Gorica odigrava pomembno in aktivno vlogo tako v skupščinah kot tudi v odborih. Videmska je zgodba zase, a tudi tam bi lahko s časom dosegali boljše rezultate.

Glede zastopanosti manjših občin naj mi kolegi ne zamerijo, če ugotovim, da je dokončni zakonski osnutek, ki je priromal v to dvorano, celo slabši od začetnega, ki je kljub vsemu imel svojo logiko. Že res, da se je mimogrede podvojila začetna sestava novih pokrajinskih svetov, vendar so se istočasno prejšnja majhna okrožja poenotila v okrožja pokrajinske razsežnosti, kar bo zlasti manjšim občinam odvzelo vsako možnost zastopanosti v novih skupščinah. Pri tem se z mislijo vračam na območje, ki ga še najbolje obvladam – na Tržaško. V sedanjem pokrajinskem svetu je polovica članov odraz okoliških občin in polovica glavne, tržaške občine. To se odraža tudi v narodni sestavi pokrajinskega sveta, v katerem sedi lepo število Slovencev in Slovenk. Nekdo mi bo ugovarjal, da se je to zgodilo kljub odsotnosti kakršnekoli norme, ki bi ščitila slovensko zastopanost. Pa vendar tudi to razmišljanje ne drži, saj je ustavno sodišče šele leta 1995 odredilo, da neka občina, pa naj bo še kako velika, ne more izraziti več kot polovice pokrajinskih svetnikov. Na osnovi zakona, ki ga danes obravnavamo, te garancije ne bo več. Ne zamerite, ampak tega dejstva ne more ublažiti ali kompenzirati niti novopečena skupščina županov, ki bo dejansko le posvetovalnega značaja za proračunske dokumente.

Gabrovec je zato vložil popravek, s katerim predlaga uvedbo modela minimalne olajšane zastopanosti slovenske liste na osnovi t.i. evropskega modela, ki je preizkušen in ustavno neoporečen, saj je že preko deset let zapisan v deželnem volilnem zakonu, veliko prej pa v volilnem zakonu za olajšano izvolitev evropskega parlamentarca iz vrst francoske, slovenske in nemške manjšine v Italiji. Svoj predlog je svetnik Slovenske skupnosti ponudil v presojo v upanju, da bo toliko politične volje, da ga deželni svet vključi v snujoči se zakon kot izraz občutljivosti do pravice priznane narodne manjšine, da se samostojno organizira in nastopa tudi v politično-institucionalnih forumih. Navsezadnje se je v tem smislu z resolucijo obvezala celotna levosredinska večina…

Svetnika Ukmar (PD) in Lauri (SEL) sta vložila alternativni predlog, ki ga juridična stroka pozna kot »ladinski model«. O njem je tekla razprava že za časa snovanja veljavnega deželnega volilnega zakona in že takrat je bilo dokaj jasno dokazano, da je ta model -vsaj za splošne volitve- neuresničljiv v okvirih dežele FJk in torej v odnosu do slovenske narodne skupnosti, saj trči v obstoječi pravni red in ni usklajen z določili deželnega statuta. Skratka: predlog je za naše razmere protiustaven, kar smiselno potrjujejo tudi razsodbe ustavnega sodišča in ni zadostnih dokazov in gotovosti, da lahko tovrstna izbira zdrži pri volitvah v drugostopenjske ustanove. Pravno-zakonodajna služba Deželnega sveta je to vprašanje  poglobila in izsledila razsodbo iz šestdesetih let, ki je vezana na Sicilijo. Tam pa niso bili obravnavani pogoji, ki so vezani na zaščito narodno-jezikovnih manjšin, saj jih na otoku ni.  Mislim, da si nikakor ne moremo privoščiti – je ob zaključku še povedal Gabrovec – da zavestno sprejmemo določilo, za katero upravičeno sumimo, da je protiustavna in torej kot taka trči v osnovna pravna načela naše državne ureditve. Predlagatelja zato pozivam, da popravka umakneta in v tem smislu sem pripravljen, da se pogovorimo glede mojega.

Zakonskega predloga številka 29 ne odobravam, saj zaradi že včeraj navedenih razlogov ne morem pasivno sprejemati negativnih učinkov in posledic, ki jih bo imel na področje varstva jezikovnih in zlasti še slovenske narodne manjšine!

Drugi kolegi bodo izpostavili dodatne razloge, ki so odraz pomislekov tudi številnih javnih upraviteljev skoraj da vseh političnih opcij.

 Vseeno pa bom, kot že uvodoma povedano, svoje prispeval, da ga v mejah možnega vendarle izboljšamo predvsem zaradi dejstva, da nam ni dano predvidevati, kako dolgo bo veljal…«.