Odgovor italijanske ministrice za kmetijstvo De Girolamo na poslansko vprašanje Prodanija v zvezi z nespoštovanimi obvezami iz t.i. protokola o Prosekarju je le potrdil to, kar smo vsi že vedeli in sicer, da je imela deželna uprava kar nekaj masla na glavi. Po skoraj štirih letih je od vseh obvez bil izpolnjen le manjši del, popolnoma nič ni bilo storjenega glede financiranja novih podjetniških zamisli v kmetijskem sektorju na Tržaškem. Kar zadeva promocije pa je Tondova uprava vlagala težke milijone v načrtu »Tipicamente Friulano«, za vse ostalo pa so ostale le drobtinice. Pri tem ne moremo mimo grenkega priokusa, da je dvojica Zaia-Violino spomladi 2010 sklepala protokol o Prosekarju s figo v žepu. Kako naj si drugače razlagamo, da je Violinovo odborništvo za obnavljanje starodavnih paštnov namenilo le vsoto, ki bo komaj zadostovala za prvi preizkusni načrt. Za postavitev promocijskega središča na Proseku pa je bilo namenjenih le par nezadostnih stotisočakov in danes izvemo, da za dodatna sredstva Tondova uprava Rima sploh ni zaprosila. Tudi glede poenostavitve birokracije je bilo storjenega bolj malo, saj ureditev novega vinograda še danes potrebujemo približno tri leta časa in cel kup brezzveznih papirjev. Pravi absurd predstavlja obveza protokola, ki je predvidevala financiranje vsebin večletnega načrta za podeželski razvoj tržaške pokrajine. Dežela je le plačala študijo, iz katere razberemo preko sto milijonov možnih investicij, nakar v ta namen ni zapisala niti enega samega eura. Zanimivo pa je, da je v samem tretjem členu protokola jasno zapisano, da se Dežela obvezuje, da evidentira večletne finančne dotacije za uresničevanje podeželskega razvojnega načrta. Od vsega tega ni bilo nič, pa tudi Rima ni nihče ničesar praševal. Prav tako deželna uprava ni soudeležila niti bližnjega Veneta, kjer so tamkajšnji vinogradniki na račun zaščitene blagovne znamke Prosecco zakoličili mastne ugodnosti.
Letos spomladi pa je na Deželi zavel nov politični veter in pričakovanja so zato na višku. Skupaj s finančnim zakonom za prihodnje leto je deželna uprava uradno sprejela resolucijo, ki sem jo predlagal skupaj s kolegoma Ukmarjem in Edero, v kateri se obvezuje, da bo v prihodnjih mesecih preverila vse možnosti, da načrt za razvoj tržaškega podeželja ne ostane le sanjska knjiga. Prav tako se je uprava obvezala, da bo v deželni načrt za razvoj podeželja 2014-2020 določila pogoje, ki naj območju kakršna sta Kras in Breg, omogočijo črpanje novih sredstev in s tem uresničevanje predvidenih razvojnih načrtov.
Igor Gabrovec, deželni svetnik Slovenske skupnosti