15. avgusta je stopil v veljavo zakonski odlok št. 95/2012 o ureditvi porabe javnih sredstev, t.i. »spending review«. Posebno pozornost je vzbudil 17. člen zakonskega odloka 95/2012, kjer je predvideno zamanjšanje števila pokrajin. Po novem morajo pokrajine imeti najmanj 350.000 prebivalcev in meriti vsaj 2.500 kvadratnih kilometrov. To pa pomeni ukinitev pokrajin Gorica in Pordenon. Tržaška in videmska pa bi se rišili, a vendar ne z istim ustrojem.

Dežela Furlanija Julijska krajina, ki ima na tem področju avtonomijo, je sprožila postopek reforme pokrajin. V Deželnem svetu FJk je bila ustanovljena posebna paritetna komisija, ki mora pripraviti osnutek reforme.

V razpravo o reformi pokrajin se je odzvala tudi Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji. Na pokrajinski ravni zastopata SSk Mara Černic, ki je podpredsednica Pokrajine Gorica in Maurizio Vidali, ki je predsednik Pokrajinskega sveta za Tržaško. Poleg njiju sedijo v goriškem in tržaškem pokrajinskem svetu še drugi Slovenci, in to zagotavlja slovenski narodni skupnosti pomembno politično predstavništvo. Ravno na pokrajinski ravni je bilo največ narejenega na ravni izvajanja zaščite, ki jo predvideva državna in deželna zakonodaja.

SSk je sklicala zasedanje razširjenega deželnega tajništva, kjer so sodelovali tudi njeni izvoljeni upravitelj. Zasedanje je potekalo v torek, 28. avgusta 2012 v dvorani pevskih zborov v Devinu. Omizje, ki je podalo politična in upravna stališča so sestavljali Damijan Terpin, Igor Gabrovec, Mara Černic in Maurizio Vidali.

Damijan Terpin: reforma pokrajin je nevarna

Deželni tajnik SSk Damijan Terpin je na začetku povedal, da predstavlja reforma pokrajin zelo nevarno krčenje in Slovenci se premalo zavedamo resnosti namer, ki so prisotne na državnem in deželnem političnem prizorišču. Ukinjanje krajevnih javnih uprav je velik problem za narodne skupnosti, ki imajo ravno v teh organih največ možnosti za sodelovanje pri izvajanju zaščitne zakonodaje in pri upravljanju teritorija, na katerem živijo.

Terpin je poudaril, da se v SSk zavedajo potrebe po reformah zaradi finančnih težav, vprašal pa se je, zakaj so rezi samo tam, kjer živimo Slovenci, medtem ko ostajajo nedotaknjene pokrajine v Dolini Aosta in na Tridentinskem-Južnem Tirolskem. Že to predstavlja verjetno neupravičeno diskriminacijo, ki bi morala biti izpostavljena v Parlamentu.

Deželni tajnik Terpin se je nato usmeril na pristojnosti Dežele FJk in njeno statutarno avtonomijo ter mednarodne pogodbe, s katerimi lahko ubrani obstoj pokrajin. Upoštevati pa bi morali tudi dve evropski konvenciji, ki ščitijo manjšine, od katerih je eno Italija že ratificirala, za drugo pa teče v Parlamentu postopek ratifikacije. Terpin je zaključil s prepričanjem, da reforma ne sme nižati sedanji nivo zaščite, ki se kaže na ravni predstavništva Slovencev v pokrajinskih organih.

Maurizo Vidali: pokrajine potrebujejo večje pristojnosti

Maurizio Vidali, predsednik Pokrajinskega sveta za Tržaško je predstavil statistične podatke, ki potrjujejo, da imajo pokrajine najnižje stroške. Reforma je sporna, kerj naj bi po novem pokrajine bile drugostopenjske upravne enote. Pokrajinske predstavnike bi imenovali župani. Pri tem bi Slovneci veliko lahko dobili največ enega predstavnika.

Na strani pokrajin so male občine, ki dobijo pomembno pomoč za upravljanje določenih struktur in uslug. Pri tem je Vidali omenil, da je na avdicijah pri posebni deželni komisiji predstavil uspešen priziv, ki ga je SSk leta 1995 predstavila za bolj demokratično predstavništvo v sklopu tržaškega pokrajinskega sveta.

Mara Černic: reforma ne sme prizadeti slovenskega predstavništva

Goriška pokrajinska podpredsednica Mara Černic je mnenja, da Italija potrebuje reformo javne uprave. Sedanji italijanski javni sistem ni učinkovit in kompetitiven. Rešitev je v preureditviji pristojnosti. Dežela se mora držati zakonodajne dejavnosti ter prepustiti pokrajinam in občinam upravljanje teritorija in uslug. Žal pa so pokrajine postale grešni kozel in proti njim se izvaja populizem.

Mara Černic je omenila svoj poseg na avdicijah, kjer je zastopala Pokrajino Gorica, kar je pomembno priznanje. Osredotočila se je na prisotnost Slovencev. Dodala je, da ne razume stališča za ukinitev pokrajin, ki ga zastopa goriški župan Ettore Romoli. Brez pokrajine bi Gorica postalo bi navadno obrobno mestece.

Igor Gabrovec: več jasnosti s strani politike

Deželni sventik SSk Igor Gabrovec je izpostavil sporno dejstvo, da hoče vlada ukiniti pokrajine z zakonskim odlokom. Vsem je jasno, da so reforme potrebne, čas pa je zelo neugoden, ker stranke že razmišljajo o volitvah. V večjih strankah ni zaznati enotnega stališča in se pojavljajo navzkrižne interpretacije in predlogi.

Štirim posegom je sledila razprava. Tržaški pokrajinski tajnik Peter Močnik je označil ukinjanje pokrajin za poseg proti najšibkejšim. To je protiustavno, ker ukinja demokratično izvoljeno ureditev in ne upošteva specifičnosti teritorija. Potrebna je preureditev pristojnosti. Izzivalno je izpostavil predlog, da bi oblikovali model po zgledu Tridentinske-Juže Tirolske in imeli dve avtonomni pokrajini. Goriški pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek je omenil škodo, ki je nastala z ukinitvijo rajonskih svetov. Slovenci ne moremo sprejeti nadaljnega krčenja predstavniških mest. Čavdek je predlagal vodstvu SSk naj o tem seznani tudi evropske poslance, ki spadajo v skupino EFA. Rajonski svetnik Marko De Luisa je omenil vzajemnost s Slovenijo. Drago Štoka, predsednik SSO, je bil za spoštovanje mednarodnih pogodb. Peter Černic je omenil pomen pokrajin za majhne občine. Mario Brescia, bivši predsednik rajonskega sveta v Štandrežu, pa je bil mnenja, da je potrebno zahtevati poseg Republike Slovenije.

Razpravo je na koncu povzel deželni tajnik SSk Damijan Terpin in napovedal, da bo SSk predlagala sklic zbora slovenskih izvoljenih predstavnikov. Nekaj je bilo v tem smislu že narejeno. SSk pa bo do tega dne izoblikovala dokument s sledečimi točkami:

• predvidene reforme prizadenejo samo Slovence;
• katerekoli spremembe morajo upoštevati prisotnost slovenske narodne skupnosti in pri tem spoštovati državno zakonodajo in mednarodne pogodbe;
• ustaviti je potrebno negativno sosledje, ki se je pričelo z ukinjanjem gorskih skupnosti in rajonskih svetov ter se nadaljuje proti pokrajinam;
• slovenska narodna skupnost ne more biti ob forume za upravljanje;
• upravna avtonomije je ključna za učinkovito izvajanje zaščite;
• na vprašanje obstoja goriške in tržaške pokrajine je potrebno vključiti vse pristojne organe Republike Slovenije.

Julijan Čavdek