Slovenska skupnost izraža solidarnost sindikalnemu odboru novinark in novinarjev Primorskega dnevnika ob razgrnitvi kriznega načrta, ki pomeni predvsem krčenje vsebin časopisa, prizadel pa naj bi tudi same novinarke in novinarje s krčenjem števila zaposlenih, uvedbo solidarnostnih pogodb in ukinitvijo nadur.
Kot izhaja tudi iz tiskovnih sporočil sindikalnih predstavnikov, je treba glavni vzrok za nastanek krize iskati v krčenju javnih prispevkov, ki predstavljajo glavni vir prihodkov Primorskega dnevnika. Gre za posledico varčevalnih ukrepov, ki jih je Italija sprejela v soočenju s hudo dolžniško krizo. Seveda pa ni dopustno, da bi ti ukrepi prizadeli na usoden način narodne manjšine, kakršna je naša. Zato je treba iskati rešitve, ki bi edinemu slovenskemu dnevniku v Italiji omogočale dostojno redno izhajanje.
SSk ugotavlja, da je tudi sindikalni odbor novinark in novinarjev Primorskega dnevnika odprl vprašanje najemnine za glavni sedež časopisa, ki ga je SSk postavila že ob zadnji njegovi hudi krizi. Gre za visoko najemnino, ki jo družba DZP-PRAE, izdajateljica časopisa, plačuje Jadranski finančni družbi, lastnici stavbe v ulici Montecchi v Trstu, ki spada v krog t.i.družbenega gospodarstva pod okriljem SKGZ. To je v manjšini pravzaprav še vedno tabu tema. Če sta jo poskusila odpreti SSk in SSO, sta bila napadena, da v manjšini podpihujeta razprtije. A postavlja se vprašanje, čemu naj služi omenjeno družbeno gospodarstvo, če namesto da bi pomagalo živeti manjšinskim ustanovam, kakršna je Primorski dnevnik, jih celo izkorišča. Še več. Stavbo v ulici Montecchi v Trstu si je svoj čas prilastilo Založništvo tržaškega tiska (današnja Jadranska finančna družba) z namenom, da bi služila dnevniku, zdaj pa doživljamo absurd, da mora dnevnik plačevati najemnino. SSk meni, da bi ta stavba morala postati last zadruge Primorski dnevnik v skladu z obvezo, ki jo je skupno predstavništvo Slovencev v Italiji sprejelo leta 1997 ob napovedi njene ustanovitve.
Drugo pomembno vprašanje je smiselnost uporabe lastne tiskarne, saj stroški očitno ne odgovarjajo sedanjim pogojem dobrega poslovanja. Povsem odprto je nadalje vprašanje odnosa med Primorskim dnevnikom in nekaterimi drugimi mediji, kot je zlasti Novi Matajur, ter s tem povezanega prelivanja denarja v okviru medsebojnega sodelovanja, kar je v svojem sporočilu omenilo tudi sindikalno predstavništvo novinark in novinarjev. Prav tako ostajajo nerazjasnjeni razlogi za izjemno visok strošek za raznašalsko službo. V tej zvezi pričakujemo ustrezna pojasnila, tudi da se razčistijo razni dvomi in namigovanja. Jasno pa mora biti, da rešitve ne bo, če ne bo transparentnih odgovorov na nekatera ključna vprašanja, do katerih je upravičena celotna slovenska manjšina in še posebej tisti njeni predstavniki, ki so sedaj klicani, da zopet pridejo na pomoč.
S sindikalisti novinark in novinarjev se SSk strinja tudi glede nesmiselnosti sedanje dvojne korporacijske strukture, ki predvideva zadrugo kot lastnico glave časopisa in hkrati izključno lastnico založniške družbe DPZ-PRAE, ki časopis izdaja. Po mnenju slovenske stranke bi morala biti pripojitev omenjene družbe k zadrugi že zdavnaj opravljena, saj so preseženi razlogi iz prejšnje krize, ki so narekovali takšno rešitev. S tem bi dosegli učinek zmanjšanja stroškov vzdrževanja dveh struktur in plačevanja najemnine za glavo časopisa. Obenem bi bila na zadrugo končno tudi dejansko prenesena pravica do upravljanja časopisa, vključno s pravico do imenovanja glavnega urednika, medtem ko zadruga sedaj imenuje le upravni odbor DPZ-PRAE in nič več. Tudi zaradi tega najbrž ni večjega zanimanja za članstvo v zadrugi.
Manjšinski politični dejavniki smo ob vseh dosedanjih krizah Primorskega dnevnika opravili svoje delo za rešitev časopisa, zlasti ob zadnji krizi. Takrat smo tudi pripadniki SSk odigrali ključno vlogo pri reševanju zavoženih bilanc časopisa tako, da smo se osebno vključili v krizni odbor. Skupaj z drugimi smo prevzeli celo osebna jamstva do bank, ki so financirale izhod iz krize, pa čeprav vsebine in orientacija Primorskega dnevnika pred takratno krizo in po njej niso upravičile naših pričakovanj.
V tej zvezi bi si dovolili pripombo na račun sporočila sindikalnega odbora novinark in novinarjev Primorskega dnevnika. Za to, da se krog bralcev Primorskega dnevnika ne širi v zadovoljivi meri, po našem ni odgovoren odbor zadruge. Upoštevati je treba dejstvo, da se žal prevelik del manjšine še vedno ne prepoznava v vsebinah našega edinega dnevnika, za kar nosijo odgovornost predvsem tisti, ki te vsebine ustvarjajo, predvsem pa kdor opravlja funkcijo odgovornega urednika, ki v končni fazi odloča o usmeritvi in vsebinah časopisa. S tem pa je seveda povezano vprašanje kriterijev kadrovanja novinark in novinarjev, do katerega je pred nedavnim zavzel stališče predsednik SSO Drago Štoka. Namesto resne razprave na to temo je predsednik SSO doživel le nizke udarce in natolcevanja. Jasno pa je, da je pluralizacija uredništva ključnega pomena za oblikovanje časopisa, v katerem naj bi se prepoznavala celotna manjšina.
Slovenska skupnost si bo ob gornjih predpostavkah še naprej prizadevala, da krčenje vsebin časopisa ne bo potrebno in da bomo Slovenci v Italiji imeli dnevnik, ki bo zanimiv za vse, ki se čutimo pripadnike te skupnosti. Ob teh predpostavkah smo pripravljeni uporabiti vse vzvode, prijateljstva in poznanstva, s katerimi razpolagamo v naši deželi, pri prijateljih drugih manjšin v Italiji in Evropi ter v Rimu in Ljubljani. Svoje delo pa morajo opraviti tudi tisti, ki formalno ali dejansko pokrivajo ključne funkcije v in okoli našega edinega dnevnika.
Gorica, 11.04.2012 Damijan Terpin
Deželni tajnik SSk