V torek 14. februarja je potekala seja rajonskega sveta Sveta Gora – Placuta, ki jo je predsednik Karlovini sklical predvsem za to, da se rajonski svet izreče o predlogu novega pravilnika za rajonske svete, ki ga je pripravila občinska uprava. Uvodoma so svetniki iz opozicijskih klopi leve sredine opomnili, da je minilo že eno leto od novega deželnega zakona, ki preureja število rajonskih svetov in določa, da jih bo Gorica v prihodnje lahko imela največ štiri. V tem času se je zvrstilo veliko sej, posvetovanj in srečanj; številni izvoljeni predstavniki ter člani politične, institucionalne in civilne družbe z Goriškega so povedali svoja mnenja in njihova stališča so spodbudila živahno debato. Naposled smo pred dnevi dobili v roke uradni predlog Romolijeve uprave, v katerem beremo, da naj bi bilo v bodoče občinsko ozemlje tako razdeljeno: Ločnik in Madonnina bi skupaj sestavljala en rajon (št.1), Podgora, Pevma-Štmaver-Oslavje, Stražce in Sveta Gora-Placuta drugega (št.2), sv.Rok-sv. Ana, Štandrež in Campagnuzza tretjega (označenega s št. 4), mestno središče pa bi samo sestavljalo samostojni rajonski svet (št.3).

Svetnik Slovenske skupnosti Miloš Čotar je najprej pripomnil, da ne gre vse zadeve omejevati na ekonomsko izračunico oz. prihranek stroškov za občinsko upravo. Ne glede, če se bo to izkazalo kot resnično varčevanje ali ne, je takšen pristop k problematiki povsem neumesten in tudi žaljiv do tistih, ki so se pet (številni od nas tudi deset in več) let žrtvovali in delali, prav gotovo ne za to, da bi si od tega pridobili skromno sejnino. Verjamemo, da ima decentralizacija uprave številne pozitivne učinke, v kolikor pa bi bilo naše vodilo zgolj ekonomske narave, bi seveda s tremi ali dvema samima rajonoma prihranili še več. Še največ bi pravzaprav prihranili, če bi rajonske svete kar odpravili, je pikro pristavil svetnik SSk.

V nadaljevanju svojega posega je Čotar spomnil, da je na prejšnjih sejah skupaj s kolegom iz vrst SSk Nikotom Klanjščkom jasno orisal stališče narodnostne stranke o tem argumentu in ga zato ni želel ponavljati, saj je zabeleženo v zapisnikih sej. Stališče, ki je osnovano na zahtevi po spoštovanju temeljnih pravic narodnostnih in jezikovnih skupnosti v mestu (slovenske in furlanske), sta predsednik Karlovini in podpredsednik Gregorig iz vrst desne sredine, označila kot »absurdno«. »Danes – je nadaljeval Čotar – sem pa jaz na vrsti in označujem za popolnoma absurden predlog, ki predvideva neokrnjen rajonski svet centra mesta. V prvem členu omenjenega pravilnika piše, da je občinsko ozemlje razčlenjeno na rajonske svete, to je organe, ki imajo namen spodbujati k sodelovanju in posvetovanju z lokalnimi skupnostmi. Naj mi kdo razloži torej, katera posebna krajevna skupnost je prisotna v goriškem centru mesta, kakšne so njene korenine, tradicije in skupna hotenja, v katerih se prepoznava, da si zasluži en rajonski svet na štiri razpoložljive!« 

Sklepamo torej, da medtem ko smo na eni strani tisti, ki svoje predloge snujemo na podlagi spoštovanja mednarodnih konvencij in državnih zakonov o zaščiti manjšin ali še na zgodovinskih podatkih nekoč samostojnih občin (Ločnik, Štandrež, Podgora), se najde na drugi strani odbornik Gentile, ki svojeglavo dodeljuje administrativno samostojnost tistim, ki živijo nasproti občinske hiše.

Prvi odgovor na tak predlog je že prišel in to iz rajonskega sveta, ki ga vodi ista Gentilejeva desna sredina. Razpravi je namreč sledilo glasovanje, iz katerega je izšlo negativno mnenje občinskemu predlogu. Trije svetniki so volili za, šest pa jih je bilo proti. Redna prisotnost na sejah in strnjenost svetnikov leve sredine je bila tokrat koristna.