Zakaj je Furlanija Julijska krajina še zmeraj brez favnističnega načrta? To je glavno vprašanje, ki ga predsedniku dežele Tondu oz. pristojnemu odborniku Violinu postavlja deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je na to temo že pred nekaj meseci vložil specifično svetniško vprašanje – žal še vedno brez odziva. Tematika je te dni spet aktualna na straneh deželnih medijev, saj so nanjo spet opozorile naravovarstvene organizacije. Deželni zakon o lovu – piše Gabrovec v svojem dokumentu –  ki ga je med drugim država deloma zavrnila, jasno predvideva cilje in namene, ki naj jih ima favnistični načrt. Z deželnim odlokom št. 1264 iz leta 2008 je deželna uprava sicer določila objavo osnutka dokumenta na svojih spletnih straneh. Od tedaj so vse zainteresirane ustanove, društva in organizacije imele 90 dni časa, da so s svojimi ugovori lahko prispevale k dokončni izdelavi načrta. V predvidenem roku je na pristojne deželne urade dospelo kar nekaj skrbno pripravljenih poročil z opazkami, predlogi in popravki. Od takrat pa o načrtu ni več ne duha ne sluha. »Načrt je očitno obležal v predalih deželne uprave« meni Gabrovec.

»Na nezaslišano in nerazumljivo pomanjkljivost so me iz različnih vzgibov večkrat opozorile tako lovske družine kot tudi naravovarstvene organizacije, ki izpostavljajo velike težave, ki izvirajo iz pomanjkanja tega pomembnega okvirnega načrta za upravljanje divjadi« pravi Gabrovec, ki v nadaljevanju svojega posega sprašuje deželno vlado koliko časa bo še potrebno, da bomo vendar dobili favnistični načrt. Slednji je namreč temeljnega pomena za doseg glavnih ciljev zakona o lovu,  kot so npr. zaščita, ohranjanje oz. izboljšanje deželne favne, biodiverzitete ter smotrnega upravljanja z divjadjo.  

»Zlasti ne smemo pri tem pozabiti na kmetovalce, ki zaradi divjadi v zadnjih letih beležijo ogromne škode na svojih pridelkih. Tudi oni upravičeno pričakujejo, da se čimprej dokončno zapolni normativno vrzel v tem smislu« dodaja ob koncu slovenski deželni svetnik.