Marsikdo se še spomni ukinitve Kraške gorske skupnosti, čeprav je od tega minilo skoraj dvajset let. Novica nas je takrat močno prizadela. Skupnost je povezovala kraške občine in njihove prebivalce ter omogočala hitrejše in učinkovitejše uresničevanje razvojnih projektov. Občine so v sodelovanju videle številne priložnosti na različnih področjih lokalne politike.

Danes se pojavlja podobna zaskrbljenost. Na podlagi zakona 131/2025 se zaključujejo pogajanja o vladnem dekretu, ki bo po 5. marcu 2026 določil nove pogoje za uvrstitev občin med gorata območja. Predlogi predvidevajo strožje kriterije za pridobitev statusa gorske občine. Posledično bi se število upravičenih občin močno zmanjšalo. Na Goriškem bi izpadle vse dosedanje občine, na Videmskem sedem, na Tržaškem pa bi status ohranila le občina Repentabor.

Tak ukrep bi resno vplival na razvojno politiko občin. Najbolj bi bili ogroženi projekti s področja varovanja okolja, razvoja kmetijstva, turizma ter ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Občine bi izgubile pomembna finančna sredstva in davčne olajšave, ki so ključne za premagovanje izzivov v gorskih območjih. Ta območja so edinstvena, a hkrati zahtevna za upravljanje.

Zato pozivamo slovensko senatorko Tatjano Rojc, naj čim prej organizira srečanje z ministrom Calderolijem. Ta bo 5. marca 2026 vodil zadnji usklajevalni sestanek z deželami in združenjem občin ANCI, kjer bodo določili končne kriterije za vključitev občin med gorata območja. Kot pripadniki manjšine ne smemo dopustiti, da bi bili izključeni iz postopka usklajevanja. Prav tako moramo imeti možnost predstaviti posebnosti našega naselitvenega prostora, ki jih določa tudi zaščitni zakon.

Deželna tajnica SSk

Fulvija Premolin