Slovenska Skupnost izraža začudenje, da sen. Tatjana Rojc sprašuje ministra za šolstvo Valditaro o tem, koliko ravnateljev in vodij šolskih uprav je predvidenih v dekretu z dne 30.06.2025. Ta podatek je črno na belem zapisan v tabeli, ki je dekretu priložena in je v njej zapisana številka 11. Takšno stanje namreč imamo že od šolskega leta 2020/2021, ko sta se upokojila dva ravnatelja, eden pa je bil na deželnem šolskem uradu.
Ravnateljska mesta in avtonomija šol
Očitno senatorka ne loči pojma »ravnateljskih mest« (organici dei dirigenti scolastici) od pojma »avtonomnih šol« (autonomie scolastiche).
Število šol in ravnateljev bo ostalo neokrnjeno
V zvezi s prejšnjim dekretom z dne 30.06.2023, ki je predvideval krčenje slovenskih šol in ravnateljstev, sen. Rojc leto in pol ni ničesar ukrenila in smo tvegali zaprtje šol. Tako se je stranka Slovenska skupnost morala obrniti na južnotirolskega senatorja Durnwalderja (SVP), ki je takoj organiziral sestanek z ministrom Valditaro. Predsednik in podpredsednik Paritetnega odbora Marko Jarc in Paolo Rovis, načelnik deželnega šolskega urada Igor Giacomini in predsednik SSk Damijan Terpin pa so od ministra dosegli obljubo, da bo število šol in ravnateljev ostalo neokrnjeno. Minister jo je tudi uresničil. Vlada je 16.01.2025 odobrila zadevni zakonski dekret, parlament pa ga je potrdil 28.02.2025. Zadnji, junijski dekret ministra Valditara na katerega se sklicuje senatorka je torej le potrdil stanje, ki ga imamo od leta 2020/2021.
Zakaj sen. Rojc glasuje proti zakonom v korist Slovencem?
Dejstvo pa je, da je sen. Rojc v parlamentu presenetljivo glasovala proti navedenemu zakonu, ki je slovenske šole rešil krčenja. Povrh vsega pa si sedaj še drzne zasmehovati tiste, ki smo uspeli to krčenje preprečiti. Pri tem ji tudi ni nerodno, da javno razkriva svoje popolno nerazumevanje osnovnih problematik manjšinske šole.
Ko se šele sedaj, po štirih letih (!) tega stanja, sen. Rojc zavzema za več ravnateljskih mest, pa se postavlja legitimno vprašanje. Kje je bila, ko je bil decembra 2023 objavljen razpis za dodatna ravnateljska mesta brez kakršnekoli omembe za slovenske ravnatelje. Na to vprašanje in zakaj je glasovala proti zakonu, ki je rešil naše šole, bo morala sen. Rojc najbrž kmalu dati resna vsebinska opravičila tako slovenskim volilcem, kot najbrž tudi Republiki Sloveniji in njenemu Veleposlaniku v Rimu, ki je manjšino utemeljeno pozval k enotnosti, seveda med tistimi, ki se zavzemajo za manjšinske interese, ne pa s tistimi, ki jim z glasovanji v parlamentu očitno nasprotujejo.
Sen. Rojc naj reši število ravnateljev slovenskih šol
Vsekakor pričakujemo, da bo senatorka Rojc dosegla povečanje števila ravnateljev že v naslednjih treh mesecih, kolikor je trajalo reševanje problema krčenja naših šol s strani tistih, ki jih sedaj zasmehuje.
Deželno tajništvo SSk